Skoči na vsebino

INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA

Kaj so informacije javnega značaja?

 

Informacija javnega značaja mora zadostiti trem osnovnim kriterijem, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:

1) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2) organ mora z njo razpolagati,
3) nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Informacije javnega značaja so torej vse informacije, ki nastajajo pri poslovanju organa. Informacija javnega značaja se nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

 

Arhivsko gradivo po zakonu, ki ureja arhive, ni informacija javnega značaja. Za dostop do arhivskega gradiva se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhive, za ponovno uporabo tega gradiva pa določbe ZDIJZ.

 

Organ v zvezi z informacijami javnega značaja ni dolžan za prosilca na novo ustvarjati ali pridobiti dokumente, s katerimi v času odločanja o njegovi zahtevi ne razpolaga.

 

Kdo lahko pridobi informacijo javnega značaja in kakšen je namen ZDIJZ?

 

Ustavno pravico prostega dostopa do informacij javnega značaja ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami), katerega namen je zagotoviti javnost in odprtost (transparentnost) delovanja organov ter omogočiti enako uresničevanje pravic fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja ter krepitev transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Organi in subjekti pod prevladujočim vplivom si morajo na podlagi tega zakona prizadevati tudi, da je javnost (posamezniki, združenja, mediji,…) čim bolje obveščena o njihovem delovanju. Zakon na državljane prelaga del dolžnosti nadzora nad delom organov javne uprave in hkrati daje na voljo kar nekaj pravnih sredstev za zagotovitev pravice izvedeti informacijo javnega značaja.

 

Informacije javnega značaja so prosto dostopne vsakomur, pravnim in fizičnim osebam, zakon jih imenuje prosilci. Prosilci imajo pravico zahtevati od organa, ki razpolaga z informacijo in ta spada v njegovo delovno področje, da jim informacijo posreduje.

 

Dostop do informacije javnega značaja ni brez omejitev. ZDIJZ v 6. členu navaja enajst primerov, v katerih lahko organ prosilcu zavrne zahtevo zaradi posebne narave podatka, ki ga prosilec želi (če prosilec na primer zahteva podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen, osebni podatek, katerega posredovanje bi pomenilo kršitev predpisov o varstvu osebnih podatkov ali če bi razkritje podatka škodovalo izvajanju sodnega ali upravnega postopka, itd.). Organ lahko zahtevo zavrne tudi na podlagi 5.a člena ZDIJZ, v primeru, da z dokumentom ne razpolaga ali pa če gre za dokumente Ministrstva za zunanje zadeve na podlagi 45.a člena Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1, Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami).

 

V vsakem primeru pa mora organ prosilcu posredovati informacije, če gre za podatke, ki se nanašajo:

  • na porabo javnih sredstev ali
  • opravljanje javne funkcije oz. delovno razmerje javnega uslužbenca
  • podatki glede emisij v okolje, glede odpadkov, nevarnih snovi ter drugih podatkov, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja 


Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja