Skoči na vsebino

ODGOVORNOST ZAŠČITITI - R2P

Koncept OZN "Odgovornost zaščititi" (Responsibility to Protect- R2P) je bil sprejet  s soglasjem držav članic Organizacije združenih narodov na Vrhu 2005 in je  zapisan v Sklepnem dokumentu Vrha OZN  na 60. Zasedanju Generalne skupščine OZN septembra leta 2005.

 

Slovenija od samega začetka aktivno podpira razvoj koncepta R2, ki je izbran tudi kot zunanjepolitična prioriteta  RS v Deklaraciji o zunanji politiki, ki jo je sprejel Državni zbor RS julija 2015 in Strategiji slovenske zunanje politike, ki ga je sprejela Vlada RS na predlog Ministrstva za zunanje zadeve RS.
 
Odgovornost zaščititi pomeni, da ima vsaka država dolžnost, da na svojem ozemlju ščiti prebivalstvo pred genocidom, vojnimi  hudodelstvi, etničnim čiščenjem in hudodelstvi zoper človečnost. Mednarodna skupnost ima odgovornost, da pri tem državam pomaga, da preko OZN uporabi primerna diplomatska, humanitarna in ostala miroljubna sredstva.

 

Normativni okvir je postavljen v treh stebrih, ki  naj bi  naslavljali odgovornosti ob primerih grozodejstev: genocida, vojnih hudodelstev, etničnega čiščenja in. hudodelstev zoper človečnost. V prvem stebru je poudarjena primarna odgovornost države, da ščiti prebivalstvo. V  drugem stebru  je naslovljeno sodelovanje države in mednarodne skupnosti. V tretjem stebru  pa so našteti ukrepi mednarodne skupnosti, da uporabijo primerna diplomatska,  humanitarna in druga miroljubna sredstva, da bi pomagala zaščititi prebivalstvo pred grozodejstvi.

 

Člena Sklepnega dokumenta Vrha OZN  na 60. Zasedanju Generalne skupščine OZN septembra leta 2005, ki govorita o  odgovornosti zaščititi, sta eden bistvenih  takratnih dosežkov GS OZN in se  glasita.

 

138. člen
"Vsaka posamezna država ima odgovornost zaščititi svoje prebivalstvo pred genocidom, vojnimi hudodelstvi, etničnim čiščenjem in hudodelstvi zoper človečnost. Ta odgovornost obsega preprečevanje teh hudodelstev, s primernimi in potrebnimi sredstvi. To odgovornost sprejemamo in bomo ravnali v skladu z njo. Mednarodna skupnost naj ustrezno spodbuja države in jim pomaga pri izpolnjevanju te odgovornosti ter podpira Združene narode pri vzpostavljanju zmogljivosti zgodnjega opozarjanja."

 

139. člen
"Mednarodna skupnost ima tudi odgovornost, da prek Združenih narodov uporabi primerna diplomatska, humanitarna in ostala miroljubna sredstva v skladu s VI in VIII poglavjem Ustanovne listine, da bi pomagala zaščititi prebivalstvo pred genocidom, vojnimi hudodelstvi, etničnim čiščenjem in hudodelstvi zoper človečnost. V zvezi s tem smo pripravljeni sprejeti pravočasne in odločne kolektivne ukrepe prek Varnostnega sveta, v skladu z Ustanovno listino, vključno s VII. poglavjem, na podlagi vsakega posameznega primera ter, kadar je to primerno, v sodelovanju z ustreznimi regionalnimi organizacijami, če miroljubna sredstva ne bi zadostovala in državne oblasti očitno niso zaščitile svojega prebivalstva pred genocidom, vojnimi hudodelstvi, etničnim čiščenjem in hudodelstvi zoper človečnost. Poudarjamo potrebo, da Generalna skupščina OZN nadaljuje obravnavo odgovornosti zaščititi prebivalstvo pred genocidom, vojnimi hudodelstvi, etničnim čiščenjem in hudodelstvi zoper človečnost ter njenih posledic, upoštevajoč načela Ustanovne listine in mednarodno pravo. Nameravamo se tudi zavezati, kot je to primerno in potrebno, da bomo pomagali državam pri ustvarjanju zmogljivosti za zaščito njihovega prebivalstva pred genocidom, vojnimi hudodelstvi, etničnim čiščenjem in hudodelstvi zoper človečnost ter tistim, ki so v nevarnosti, preden krize in konflikti izbruhnejo."

 

Generalni sekretar OZN je leta 2012 za posebnega svetovalca generalnega sekretarja za preprečevanje genocida imenoval dr. Adamo Dienga, ki je v VS OZN prvič poročal leta 2014 in nadaljuje z delom. Leta 2013 je bila imenovana posebna svetovalka generalnega sekretarja za odgovornost zaščititi (angl. Responsibility to Protect (R2P)) dr. Jennifer Welsh; nasledil jo je dr. Ivan Šimonović, ki je mandat zaključil marca 2018. Generalni sekretar OZN je vzpostavil pobudo ‘Človekove pravice v ospredje’ (angl. Human Rights Up Front), da se na operativni ravni okrepi sistem OZN za preventivno delovanje in preprečevanje množičnih kršitev človekovih pravic.

 

Slovenija je ena od držav, ki so zgodaj imenovale kontaktne točke za R2P (to funkcijo zdaj opravlja veleposlanica mag. Blanka Jamnišek) in podpirajo delovanje Globalnega centra za odgovornost zaščititi pod vodstvom dr. Simona Adamsa. Poleg 60 držav, ki so doslej imenovale svoje nacionalne kontaktne točke za R2P, je tudi EU kot edina mednarodna organizacija februarja 2016 imenovala kontaktno točko, in sicer gospoda Christiana Lefflerja.

 

Slovenija je aktivna članica Skupine prijateljev R2P (v New Yorku in Ženevi) in je podpornica koncepta vse od njegovega oblikovanja, pri katerem je tudi dejavno sodelovala. Poudarjamo pomen preventivnega vidika koncepta. Kot članica Skupine prijateljev R2P in prek nacionalne kontaktne točke za R2P Slovenija spodbuja razpravo o odgovorni suverenosti, o preprečevanju mednarodnih hudodelstev in o uresničitvi teh načel v praksi. Ta tematika je bila obravnavana tudi na Strateškem forumu Bled leta 2015, na katerem je sodeloval posebni svetovalec GS OZN za preprečevanje genocida dr. Adama Dieng.

 

Slovenija je bila prva gostiteljica regionalnega srečanja nacionalnih kontaktih točk za Evropo in regionalne konference leta 2013 (nato še leta 2015 in 2017). Na globalni ravni se nacionalne kontaktne točke srečajo enkrat letno v organizaciji Globalnega centra za odgovornost zaščititi na različnih lokacijah po svetu; letu 2018 so se srečale v Helsinkih.

 

Slovenija je tudi članica Skupine ACT (angl. Accountability, Coherence and Transparency Group), tj. skupine držav, ki zagovarja večjo odgovornost, skladnost ter transparentnost dela VS OZN in si prizadeva, da države članice VS OZN ne bi glasovale proti resolucijam, katerih cilj je pravočasno in odločno ukrepanje v primeru genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov. Skupina je 29. julija 2015 širšemu članstvu OZN predstavila osnutek kodeksa ravnanja glede delovanja VS OZN v primerih genocida, zločinov proti človečnost in vojnih zločinov (angl. Code of Conduct regarding Security Council Actions against Genocide, Crimes against Humanity or War Crimes). H kodeksu bi lahko pristopile vse (ne samo stalne) članice VS OZN, kar bi dalo zavezi večjo moralno težo. Kodeks Skupine ACT je doslej podprlo 117 držav. Cilj je doseči vsaj 129 držav, kar bi simbolično pomenilo dve tretjini članstva OZN. Slovenija podpira tudi francosko-mehiško politično pobudo o neuporabi veta članic VS OZN v primeru grozodejstev. Slovenija na vprašanje neuporabe veta v primeru množičnih grozodejstev opozarja tudi v razpravah v okviru reforme VS OZN, prav tako pa to poudarjajo najvišji predstavniki naše države v govorih na splošnih razpravah GS OZN.

 

Slovenija je od maja 2016 ena od držav podpornic ‘Načel iz Kigalija o zaščiti civilistov’, tj. 18 priporočil za učinkovito implementacijo mednarodnih zavez za zaščito civilistov.

 

Kot članica Sveta za človekove pravice v obdobju 2016–2018 Slovenija opozarja na koncept R2P, s poudarkom na potrebi po preventivnem delovanju, in sicer v splošnih razpravah Sveta in tematskih razpravah po državah. Svet za človekove pravice s svojimi mehanizmi (univerzalni periodični pregled, posebni poročevalci, preiskovalne komisije in resolucije) predstavlja sistem zgodnjega obveščanja in opozarjanja ter skupaj s pogodbenimi telesi dejansko že izvaja preventivni del koncepta R2P.


Ker je preprečevanje najpomembnejši del delovanja Slovenije v okviru podpore konceptu R2P smo na Ministrstvu za zunanje zadeve prevedli publikacijo OZN ‘Okvir za prepoznavanje grozodejstev – priročnik za preprečevanje’ (angl. Framework of Analysis for Atrocity Crimes: A tool for prevention), ki govori o rizikih, kazalnikih in sprožilcih procesov, ki lahko pripeljejo do grozodejstev. Z namenom ozaveščanja je bila publikacija predstavljena različnim ciljnim skupinam po Sloveniji.

 

Kot nadaljevanje prakse organiziranja evropskih regionalnih srečanj kontaktnih točk za R2P in akademskih konferenc v Sloveniji, in sicer leta 2013 in 2015, je bilo maja 2017 v Ljubljani organizirano tudi tretje evropsko srečanje kontaktnih točk za R2P, ki mu je sledila akademska konferenca z naslovom ‘Odgovornost zaščititi v teoriji in praksi’ (11.–12. maj 2017) v organizaciji Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Kot država gostiteljica smo v sodelovanju s partnerji pripravili predlog priporočil za delovanje na temo preventivnih dejavnosti v okviru R2P v Evropi, in sicer na podlagi že sprejetih mednarodnih političnih in pravnih zavez, ki so povezane s preventivnim delovanjem v okviru širšega razumevanja načela R2P, tako kot je analizirano v publikaciji OZN ‘Okvir za prepoznavanje grozodejstev’. Gre za priporočila z naslovom ‘Izjava predsedujoče kot vodilo za evropske ukrepe v zvezi z odgovornostjo zaščititi in preprečevanjem množičnih grozodejstev’:

  • za okrepitev nacionalne in regionalne odpornosti družb,
  • ob tveganjih ali resnih kršitvah mednarodnih človekovih pravic in humanitarnega prava,
  • ob nestabilnosti ali konfliktu.

Maja 2018 je EU (v delovni skupini CONUN) sprejela ‘Priporočila za spodbujanje in udejanjanje načela odgovornosti zaščititi v EU in državah članicah EU’ (angl. Recommendations on Promoting and Operationalizing the Responsibility to Protect by the EU and EU Member States), da spodbudi razvoj, sprejetje in udejanjanje načela R2P. V pripravi je tudi orodje EU za preprečevanje grozodejstev (angl. The EU R2P – Atrocity Prevention Toolkit). Pri aktivnostih na ravni EU so tako storjeni koraki naprej od priporočil iz leta 2017, in sicer v skladu z Globalno strategijo za zunanjo in varnostno politiko, novim Evropskim soglasjem o razvoju, Izvedbenim načrtom na področju varnosti in obrambe ter Celostnim pristopom k zunanjim konfliktom in krizam. Priporočeno je tudi, da bi kot del operativnega razvoja EU in države članice preučile povezave med R2P in internimi razsežnostmi politik EU in držav članic v zvezi z nevarnim razvojem dogodkov, kot so napadi na manjšine, sovražni govor, spodbujanje sovraštva in diskriminacija manjšin, pa tudi v okviru politik, ki spodbujajo enakost spolov in opolnomočenje žensk.

 

Prvič po devetih letih, in sicer 25. junija in 2. julija 2018, je na Generalni skupščini OZN  potekala formalna odprta razprava o R2P, v kateri je sodelovalo 113 držav (med njimi Slovenija), EU in Skupina prijateljev R2P.

 

Povezave na spletne strani, ki redno obravnavajo aktualne informacije na temo R2P: