VEČSTRANSKO SODELOVANJE

 

Razvojna vprašanja in Organizacija združenih narodov

 

Razlike med bogatimi in revnimi državami so eno pomembnejših področij delovanja Organizacije združenih narodov (OZN). Po koncu hladne vojne in ob intenzivni globalizaciji v ospredje vse bolj stopajo vprašanja trajnostnega razvoja – z okoljskega, ekonomskega in družbenega vidika. OZN se osredotoča predvsem na tri glavne razvojne teme: globalizacija, makroekonomska vprašanja in trajnostni razvoj, usmerjen na okoljsko-razvojna vprašanja.


OZN predvsem ustvarja politike, manjši delež njenih prizadevanj pa je usmerjen na operativno raven, torej delovanje na terenu.


Razvojna vprašanja obravnavajo naslednja telesa OZN:

  • Ekonomski in socialni svet (ECOSOC), ki je glavni organ OZN za usklajevanje razvojnih, ekonomskih in socialnih vprašanj.
  • Drugi odbor Generalne skupščine za ekonomska in finančna vprašanja  (www.un.org/esa) obravnava ekonomska in socialna vprašanja v okviru Generalne skupščine.
  • Skupina Združenih narodov za razvoj (UNDG), ki jo sestavljajo različna telesa Sekretariata, razvojnih skladov in programov, pomaga pri upravljanju in koordinaciji razvojnega področja znotraj Združenih narodov.
  • Komisija za izgradnjo miru (www.un.org/peace/peacebuilding) ima osrednjo vlogo pri izgradnji miru in združuje področja preprečevanja konfliktov, vzdrževanja miru, spoštovanja človekovih pravic, pravne države, humanitarne pomoči, obnove in dolgoročnega razvoja.
  • Oddelek za ekonomska in socialna vprašanja (DESA) je glavno telo, ki se v Sekretariatu ukvarja z ekonomskimi in socialnimi vprašanji.

Naloga organizacij, skladov in teles OZN je koordinacija pomoči med OZN, donatoricami in prejemnicami pomoči. Usmeritve telesom dajejo izvršni odbori. Slovenija je v letih od 2009 do 2011 drugič članica izvršnega odbora UNICEF. V tem obdobju prednostno usmerjamo na naslednja področja: zaščita otrok in izobraževanje deklic, izobraževanje o človekovih in otrokovih pravicah ter prizadevanje za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja.


Slovenija dejavno prispeva k oblikovanju skupnega stališča EU v okviru Drugega odbora Generalne skupščine. Sodeluje tudi v ECOSOC in njegovih komisijah, zlasti v Komisiji za trajnostni razvoj, Komisiji za prebivalstvo in razvoj ter Statistični komisiji.


Slovenija je aktivna tudi v posameznih pobudah, pri katerih države članice EU ne delujejo usklajeno, na primer v okviru Zelene skupine (Green Group).

 

Razvojno sodelovanje Evropske unije


Politiko Evropske unije na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja določa tristransko Evropsko soglasje o razvoju, ki so ga decembra 2005 podpisali predsedniki Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Sveta EU. Soglasje opredeljuje skupne cilje mednarodnega razvojnega sodelovanja EU (zmanjšanje revščine in uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja) ter načela (lastništvo, partnerstvo, politični dialog, sodelovanje civilne družbe, enakost med spoloma, preprečevanje nestabilnosti držav). Znotraj tega okvira delujejo Unija in države članice v duhu dopolnjevanja ter si prizadevajo za krepitev učinkovitosti pomoči in uresničevanje zavez financiranja za razvoj.


Na ministrski ravni poteka dialog med državami članicami na neformalnih srečanjih razvojnih ministrov EU in sejah razvojnega Sveta za zunanje zadeve dvakrat letno, na delovni ravni pa v delovnih skupinah Sveta EU za

  • razvojno sodelovanje (CODEV/DEVGEN),
  • Afriko, Karibe in Pacifik (ACP),
  • humanitarno pomoč in pomoč v hrani (COHAFA),
  • pripravo mednarodnih razvojnih konferenc UNCCD in UNCTAD.

Razvojno sodelovanje je v Lizbonsko pogodbo uvrščeno visoko med vrednote in cilje ter poudarjeno kot pomemben del zunanjega delovanja EU, ki je namenjeno trajnostnemu razvoju in odpravljanju revščine. Humanitarna pomoč je prvič opredeljena kot samostojno področje zunanjega delovanja. Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe in poglobitvijo evropskih integracij se bo okrepila tudi vloga EU v svetu. Pričakujemo predvsem napredek pri učinkovitosti pomoči, kakovosti sodelovanja s partnerskimi državami in skladnosti politik za razvoj (Policy Coherence for Development – PCD).


Sredstva za razvojno sodelovanje so zagotovljena v okviru finančnih instrumentov EU.

 

Geografski finančni instrumenti razvojnega sodelovanja EU:

Tematski finančni instrumenti razvojnega sodelovanja EU:

Zunajproračunski instrument razvojnega sodelovanja EU:

Drugi finančni instrumenti EU:

Za izvajanje pomoči oziroma razpis razvojnih sredstev v okviru posameznih finančnih instrumentov so pristojni Urad za sodelovanje EuropeAid – AIDCO, Generalni direktorat za humanitarno pomoč – DG ECHO, Generalni direktorat za širitev – DG ENLARG.


Za Slovenijo so najpomembnejši finančni instrumenti IPA, ENPI, DCI (predvsem njegovi tematski sklopi) in EDF.

 

Predsedovanje Slovenije Svetu EU na področju razvojnega sodelovanja

 

V ospredju slovenskega predsedovanja so bila prizadevanja za doseganje razvojnih ciljev tisočletja. Razvojni Svet za splošne zadeve in zunanje odnose je sprejel sklepe na temo izpolnjevanja teh ciljev. Sklepi so bili osnova za stališča EU na septembrskem vrhu Organizacije združenih narodov o razvojnih ciljih tisočletja v New Yorku, na III. forumu na visoki ravni na temo učinkovitosti pomoči septembra 2008 v Akri in na pregledni konferenci Organizacije združenih narodov o financiranju za razvoj v Dohi konec leta 2008. Evropski svet je sklepe potrdil in sprejel Program ukrepanja EU glede razvojnih ciljev ter povabil svoje razvojne partnerje, da se mu pridružijo. Program državam partnericam in drugim donatoricam predlaga ukrepe, ki bodo prispevali k doseganju razvojnih ciljev tisočletja.


Slovensko predsedstvo je posebno pozornost namenilo uresničevanju pravic otrok in položaju žensk v oboroženih spopadih. Pomemben je bil zlasti prispevek razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči EU k uveljavljanju in varstvu otrokovih pravic v zunanjem delovanju EU. Prav tako je slovensko predsedstvo opozorilo na pomen učinkovitega odziva EU na vprašanje žensk v oboroženih spopadih za namen krepitve vloge žensk pri preprečevanju in reševanju konfliktov in vzpostavljanju miru.


Največji dosežek slovenskega predsedstva je celostni pristop k problematiki otrokovih pravic, ki povezuje razvojno politiko, varnost in človekove pravice. Po zaslugi prizadevanj predsedstva so pravice otrok, zlasti otrok v oboroženih spopadih, zapisane tudi v sklepe Evropskega sveta.


Predsedstvo si je prizadevalo tudi za zagotavljanje skladnosti politik za razvoj, izboljšanje usklajenosti med donatorji in krepitev učinkovitosti razvojnega sodelovanja, sodelovanje evropskih akterjev pri zagotavljanju usklajene in učinkovite razvojne pomoči državam partnericam in dialog z nevladnimi organizacijami na področju razvojnih politik.


Slovensko predsedstvo je koordiniralo nastop EU na XII. ministrskem zasedanju Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj v Akri, ki je bilo namenjeno prenovi organizacije, odločitvi o novih usmeritvah dela na področju trgovine, razvoja ter povezanih vprašanj s področja financ, tehnologije, naložb in trajnostnega razvoja. Nadaljevala so se tudi prizadevanja za iztek pogajanj za sklenitev razvojno naravnanih sporazumov o gospodarskem partnerstvu s preostalimi regijami Afrike, Karibov in Pacifika.


Srečalo se je tudi z nenačrtovanimi dogodki, ki so zahtevali takojšen odziv EU. Mednje sodi problematika skokovitega naraščanja cen hrane in s tem povezane ogroženosti preskrbe s hrano po svetu. EU se je zavezala za izvedbo kratko-, srednje- in dolgoročnih ukrepov kot odgovor na krizo ter z odobravanjem pospremila ustanovitev delovne skupine na visoki ravni za svetovno varnost preskrbe s hrano. O tem vprašanju je razpravljal tudi junijski Evropski svet.


Slovensko predsedstvo je 13. maja 2008 sklicalo izredno zasedanje Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose zaradi humanitarne situacije v Burmi/Mjanmaru po pustošenju ciklona Nargis na začetku maja 2008. Sprejeti so bili sklepi, v katerih je Svet med drugim pozval burmanske oblasti, naj omogočijo dostop humanitarnim delavcem za izvajanje humanitarne pomoči na območju, ki ga je prizadel ciklon.


Pomembnejši dogodki na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja med predsedovanjem Slovenije Svetu EU:

  • predstavitev študije Krepitev odziva EU na problematiko otrok, prizadetih v oboroženih spopadih, s poudarkom na razvojni politiki januarja 2008 v Bruslju;
  • predstavitev programa predsedovanja v Odboru za razvoj Evropskega parlamenta januarja 2008 v Bruslju;
  • Konferenca o izzivih razvojne politike EU 27 s tehničnim seminarjem o Evropskem razvojnem skladu februarja 2008 na Brdu pri Kranju;
  • neformalno zasedanje Odbora za humanitarno pomoč (HAC) marca 2008 na Brdu pri Kranju;
  • Skupna parlamentarna skupščina Afrika, Karibi, Pacifik-EU marca 2008 v Ljubljani;
  • predstavitev študije Krepitev odziva EU na problematiko žensk v oboroženih spopadih, s poudarkom na razvojni politiki aprila 2008 v Bruslju;
  • 41. zasedanje Komisije Združenih narodov za prebivalstvo in razvoj aprila 2008 v New Yorku;
  • XII. konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj aprila 2008 v Akri;
  • 16. zasedanje Komisije Združenih narodov za trajnostni razvoj maja 2008 v New Yorku;
  • zasedanje Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose v sestavi razvojnih ministrov držav članic EU maja 2008 v Bruslju;
  • mednarodna konferenca na temo vloge izvajalcev razvojne pomoči iz novih držav članic EU junija 2008 v Ljubljani;
  • mednarodna konferenca o vlogi nevladnih organizacij pri ozaveščanju javnosti in izobraževanju za razvoj junija 2008 v Ljubljani;
  • Zasedanje na visoki ravni o HIV/aidsu junija 2008 v New Yorku;
  • Ministrski svet AKP-EU junija 2008 v Adis Abebi;
  • predstavitev sklepov slovenskega predsedovanja v Odboru za razvoj Evropskega parlamenta junija 2008 v Bruslju.

Razvojna vprašanja in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj


V okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) se s tematiko mednarodnega razvojnega sodelovanja ukvarjajo naslednji organi:


• Svet ministrov (Ministerial Council)
• Odbor za razvojno pomoč (DAC) 
• Delovna skupina za učinkovitost pomoči (WP-EFF)
• Direktorat za razvojno sodelovanje (DCD)

Razvojni center OECD (DC)


Slovenija ni članica DAC, si pa prizadeva doseči standarde razvojnega sodelovanja po kriterijih DAC na področju financiranja za razvoj in učinkovitosti pomoči. Slovenija ima v DAC status opazovalke ter se redno udeležuje pomembnejših dogodkov.

 

Predstavitev Posebnega poročila OECD (Ljubljana, 18. april 2012)


Ministrstvo za zunanje zadeve je 18. aprila 2012 javno predstavilo Posebno poročilo OECD o razvojnem sodelovanju Slovenije (OECD/DAC Special review of Slovenia), katerega namen je bil temeljito preučiti pravne in strateške podlage, institucionalni vidik izvajanja ter skladnost slovenskega razvojnega sodelovanja z mednarodno dogovorjenimi normami.


Ugotovitve v poročilu so, da je Slovenija v osmih letih – tj. od leta 2004, ko je tudi uradno postala donatorica - napravila pomemben napredek, saj je poleg pravnih podlag in strateških smernic opravila tudi temeljito integracijo v mednarodne organizacije na tem področju. Dolgoročno gledano se je povečal delež uradne razvojne pomoči, izvajanje projektov in programov razvojnega sodelovanja pa je postalo ustaljena praksa in nepogrešljiv del slovenske zunanje politike.


Po drugi strani poročilo navaja izzive, s katerimi se Slovenija na tem področju sooča danes, in priporočila, kako bi se veljalo soočiti z njimi. Med glavnimi izzivi poročilo navaja potrebo po posodobitvi pravnih podlag in strateških usmeritev, potrebo po spodbujanju specializacije diplomatskega poklica na tem področju ter priporočilo, da naj se razvojno sodelovanje poskusi izvajati manj razdrobljeno in strateško bolj osredotočeno na tista področja ali območja delovanja, kjer ima Slovenija pomembne primerjalne prednosti.


Na predstavitvi, ki je potekala interaktivno v obliki okroglih miz, so sodelovali govorci iz Sekretariata OECD, Švice, Nove Zelandije, visoki predstavniki MZZ, akademske sfere, nevladnih organizacij in izvajalskih ustanov. Pogovarjali so se o predlogih za nadaljnje izboljšave sedanjega sistema ter o globalnih trendih na področju razvojnega sodelovanja (več informacij o govorcih in vsebini okroglih miz je na voljo tukaj. Razumeti je bilo, da se sodobno slovensko razvojno sodelovanje srečuje s podobnimi izzivi kot tudi sistemi preostalih evropskih donatorjev – zaradi gospodarske in finančne krize uradna razvojna pomoč ne narašča tako hitro, kakor bi si želeli; veliko je dilem kako usmerjati razvojne vire – v bilateralno ali multilateralno sodelovanje; potrebno je razmisliti, kako najbolje vzpostaviti sistem ocenjevanja izvajanja projektov ter drugo.

 

Predstavitev je Ministrstvo organiziralo skupaj z Odborom OECD za razvojno pomoč in s Platformo slovenskih NVO SLOGA. Gostitelj dogodka je bil državni sekretar dr. Božo Cerar, ki tudi običajno zastopa Slovenijo na zasedanjih ministrov za mednarodno razvojno sodelovanje.

 

Center za svetovno solidarnost v Lizboni


Evropski center za svetovno soodvisnost in solidarnost (bolj znan pod imenom Center Sever-Jug) deluje v okviru Sveta Evrope.  Na podlagi delnega sporazuma Sveta Evrope je bil ustanovljen leta 1990 v Lizboni (Portugalska). Osrednji dve vlogi Centra sta seznanjati evropsko javnost o medsebojni odvisnosti in solidarnosti Severa in Juga ter razvijati povezave z vladami, lokalnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami, parlamentarci in mediji v državah na drugih koncih sveta s ciljem pospeševanja razvoja človekovih pravic, pluralistične demokracije in svetovnega izobraževanja. Center skuša z delavnicami, forumi, seminarji, izobraževalnim gradivom, publikacijami in drugimi dejavnostmi, med katerimi sta tudi vsakoletna nagrada Sever–Jug in teden svetovnega izobraževanja, dvigovati zavest o razsežnosti človekovih pravic in vlogi civilne družbe, razvijati mednarodno solidarnost na lokalni ravni, graditi podporo za mednarodno razvojno pomoč, pospeševati svobodo medijev in izboljševati odnose med globalnim Severom in Jugom. Proces usklajevanja še vedno poteka, končni dokument bo dorečen v novembru. S strani RS so na konferenci sodelovali le predstavniki NVO (Rene Suša). Center si prizadeva tudi za tesno sodelovanje z Evro-mediteransko univerzo v Portorožu.