HOLOKAVST

Z besedo holokavst 1 označujemo zgodovinsko edinstveni, načrtni in sistematični genocid, ki so ga pred in med drugo svetovno vojno izvedli evropski nacistični in fašistični režimi nad evropskimi Judi s ciljem totalnega uničenja vseh Judov. Smrtnih žrtev holokavsta (hebrejsko Šoa) je bilo več kot 6 milijonov, preživelih žrtev - psihično in fizično trajno prizadetih, razlaščenih, pregnanih, prisilno izseljenih, ljudi, ki so ostali brez slehernih sorodnikov, sirot, medgeneracijsko prizadetih potomcev preživelih - pa  je bilo in je še veliko več. Dejstva in posledice tega masovnega zločina ne bodo in ne smejo biti nikoli pozabljene.
 
Vlada RS je februarja 2008 razglasila 27. januar za nacionalni dan spomina na holokavst, s čimer je ravnala v skladu z resolucijo Generalne skupščine OZN 60/7, s katero je bil 27. januar razglašen za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Obeleževanje tega dne je ena od osrednjih aktivnosti v RS na področju ohranjanja spomina na holokavst. Vanj se poleg usklajevalke aktivnosti, Sinagoge Maribor, vključujejo številne druge muzealske, znanstvenoraziskovalne, visokošolske ter druge institucije, pa tudi osnovne in srednje šole. Pri teh in mnogih spremljevalnih prizadevanjih sta udeležena tudi Judovska skupnost Slovenije in Društvo za judovsko kulturo Isserlein.
 
Na mednarodni ravni se s spominjanjem, obeleževanjem in proučevanjem holokavsta posebej odmevno ukvarja Mednarodna zveza za spomin na holokavst (IHRA), katere članica je tudi Slovenija.
 
IHRA je bila ustanovljena kot Projektna skupina za mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, spominjanja in raziskovanja holokavsta na osnovi pobude švedskega predsednika vlade Görana Perssona v letu 1998. Temeljni dokument, na podlagi katerega deluje, je Stockholmska deklaracija, sprejeta leta 2000. Namen IHRA je zagotoviti politično in družbeno podporo prizadevanjem za poučevanje o holokavstu, ohranjanje spomina nanj in njegovo proučevanje na nacionalni in mednarodni ravni. Delo IHRA poteka v obliki stalnih delovnih skupin (akademske, izobraževalne, muzejske in skupine za komunikacije) ter v obliki rednih plenarnih srečanj (dvakrat letno).
 
Slovenija v IHRA sodeluje od zasedanja 1. decembra 2011 v Haagu na podlagi vrste aktivnosti, ki so bile izvedene v sodelovanju s partnerskima državama Madžarsko in Izraelom. Odločitev za sodelovanje je bila sprejeta na Vladi RS julija 2008 (sklep št. 51100-25/2008/3). Za koordinacijo sodelovanja z IHRA skrbi Ministrstvo za zunanje zadeve.
 
IHRA trenutno združuje 31 sodelujočih držav2, in pet držav opazovalk3. Vsako leto v mesecu marcu prevzame predsedovanje ena od držav članic (Kanada marca 2013 od Belgije, od marca 2014 bo predsedovanje prevzela Velika Britanija, od marca 2015 pa Madžarska). 

 

 

Ministrstvo za zunanje zadeve je leta 2013 v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom za šolstvo in vrsto priznanih akademikov in raziskovalcev na področju holokavsta izvedlo projekt ozaveščanja o holokavstu. V okviru projekta je bila pripravljena knjižica Neznane sledi, ki je namenjena mladini in se osredotoča na zgodbo o holokavstu na slovenskih tleh. S tiskanimi izvodi knjižice smo oskrbeli osnovne in srednje šole ter splošne knjižnice v Sloveniji.

 

 

Novice:

 

Slovenijo obiskal predsedujoči Mednarodni zvezi za spomin na holokavst

 

Državni sekretar Cerar odprl znanstveno srečanje o vprašanjih holokavsta

 

Holokavst: priprave na obeležitev nacionalnega in mednarodnega dne spomina

 

 

Mednarodno zavezništvo za spomin na holokavst

 

 

Projektna skupina za holokavst zbira prijave za dodelitev nepovratnih sredstev

 

Poročilo o prireditvah v Sloveniji ob Mednarodnem spominskem dnevu na žrtve holokavsta, 27. januarju 2012

 

 

Slovenijo obiskal veleposlanik Karel de Beer, predsedujoči Mednarodne projektne skupine za holokavst

 

Slovenija sprejeta v Mednarodno organizacijo za spominjanje na holokavst

 

ITF Poročilo EWG 2010

 

ITF Smernice za poučevanje o holokavstu

 

 

ITF Dokument EWG - Poučevanje o holokavstu brez prič

 

 

 

 

 


1 V grškem jeziku pomeni ta beseda "žgalno daritev na oltarju".

2 Argentina, Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Izrael, Italija, Kanada, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Španija, Švedska, Švica, Velika Britanija in ZDA.

3 Bolgarija, Makedonija, Portugalska, Turčija in Urugvaj. Status stalnih opazovalk imajo tudi mednarodne organizacije OZN, OVSE/ODIHR, SE, UNESCO, EU Agencija za temeljne pravice in Claims Conference. Z OVSE/ODIHR in SE je bil sklenjen tudi memorandum o soglasju.