Skoči do osrednje vsebine

SEE4Future - Slovensko predsedovanje SEECP

Proces sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP) je neinstitucionaliziran regionalni proces, ki ga koordinira vsakokratna predsedujoča država. Njegova osnovna usmeritev je podpora evropski prihodnosti Jugovzhodne Evrope ter povezovanju, varnosti, stabilnosti in gospodarskemu napredku regije.

Slovenija od 1. julija 2017 do 30. junija 2018 predseduje Procesu sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP). Slovenija bo med predsedovanjem znotraj SEECP skrbela za nadaljnjo dejavno podporo širitvenemu procesu Evropske unije, krepitev političnih in varnostnih razmer ter gospodarskega napredka Jugovzhodne Evrope. Interakcijo in pomen vključenosti ter usmerjenosti k napredku Jugovzhodne Evrope sporoča tudi moto slovenskega predsedovanja, SEE4Future – South Eastern Europe for Future.

Predsedujoča država gosti letni vrh predsednikov držav in vlad, formalna in neformalna srečanja ministrov za zunanje zadeve, srečanja drugih ministrov po lastni presoji, sestanke političnih direktorjev ter posamezne strokovne sestanke. Med predsedovanjem potekajo tudi dejavnosti in srečanja, povezani s parlamentarno dimenzijo SEECP.

Dejavnosti predsedovanja so določene v koledarju dogodkov predsedovanja, ki je odprtega tipa – med predsedovanjem se lahko vanj dodajajo morebitna dodatna srečanja, sestanki in dogodki.

Slovenija je predsedovanje prevzela od Hrvaške na vrhu predsednikov držav in vlad v Dubrovniku 30. junija.

Vsebinske prednostne usmeritve predsedovanja

Vsebinske prioritete slovenskega predsedovanja so usmerjene na področja širitve EU, varnosti, pozitivne perspektive mladih in digitalne preobrazbe družbe.

Prva prioriteta je "Razširjena Evropa". V tem okviru zagotovljamo naše nadaljnjo in aktivno podporo za širitveno politiko EU. Evropska perspektiva se mora tako ohraniti kakor tudi udejanjiti v praksi. Širitvena politika potrebuje dodaten zagon, njena konkretna dinamika pa mora biti podprta in zagotovljena v okviru individualnega pristopa, utemeljenega na izpolnjevanju pogojev.

"Varna Evropa" je druga prioriteta. Slovenija je bila v preteklih letih v ospredju pri ustanavljanju učinkovitega koordinacijskega mehanizma na varnostnem področju, posebej na področjih boja proti organiziranemu kriminalu, terorizmu in zagotavljanju boljše mejne kontrole. Zato je bila na pobudo Slovenije vzpostavljena IISG (Integrative Internal Security Governance) platforma, ki naslavlja prej omenjene tematike.

Tretja prioriteta se imenuje "Mlada Evropa". Zagotoviti želimo, da se možnosti za mlade ljudi ohranijo visoko na agendah razprav. Za mlade prebivalce regije je potrebno zagotoviti upanje, boljše izobraževalne ter zaposlitvene možnosti in življenjske pogoje. Mobilnost mladih, tako med EU in regijo kot v okviru regije, je ob zagotavljanju pozitivnih priložnosti tudi eden od bistvenih elementov za dokončanje procesa pomiritve in tudi za odvračanje od radikalnih idej in negativnih vrednot.

"Digitalna Evropa" kot četrta prioriteta sporoča, da mora biti jugovzhodna Evropa sposobna oblikovati prihodnost na način, da ne bo zgolj sledila ostalim akterjem v mednarodni areni. Ustrezna naslovitev vprašanja digitalizacije bo opredelilo umestitev regije v  prihodnji gospodarski in družbeni napredek Evrope.