Skoči na vsebino

BRDO-BRIJUNI PROCES

Brdo-Brijuni proces je oblikovan v formatu Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Makedonija, Črna gora, Kosovo in Albanija - držav, ki jih združujejo zgodovinske, geografske, kulturne in politične vezi ter interes za prenos izkušenj in podpore v EU integracijskem procesu, regionalnega sodelovanja in spodbujanja reševanja še preostalih odprtih vprašanj. Je torej forum, ki omogoča odprto razpravo in povezovanje držav na vseh področjih skupnih interesov, kot tudi naslavljanje odprtih vprašanj znotraj regije. Odprta meddržavna in regionalna vprašanja je namreč pogosto lažje reševati na neformalen način, v obliki odprtega pogovora.

 

Za zagon Brdo-Brijuni procesa štejemo konferenco o Zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju, ki sta jo 20. marca 2010 skupaj organizirali Slovenija in Hrvaška (na ravni predsednikov vlad). Osrednji namen konference je bil potrditi zavezo reformnemu procesu in izkazati zavest, da odgovornost za stabilnost in razvoj nosi regija sama. Poleg tega so na srečanju poskušali identificirati tudi pobude in konkretne projekte, ki bi spodbudili regionalno sodelovanje in povezovanje, saj v tem delu Evrope ni potekal noben skupen infrastrukturni projekt.

 

Brdo-Brijuni proces se je nadaljeval v formatu predsednikov držav, ki se srečujejo vsako leto. Srečanja so doslej potekala 25. julija 2013 na Brdu pri Kranju, 15. julija 2014 v Dubrovniku, 8. junija 2015 v Budvi, 25. novembra 2015 v Zagrebu ter 28. maja 2016 v Sarajevu.

 

Ena izmed že začetnih idej Brdo-Brijuni procesa je bila tudi, da pride do okrepljenega sodelovanja na ravni posameznih ministrstev. 6. julija 2010 (po ustanovitvenem srečanju držav Brdo procesa) je v Zagrebu potekala konferenca ministrov za promet in infrastrukturo, na kateri so ministri sprejeli skupno izjavo, v kateri so se zavezali k razvoju prometne infrastrukture v regiji, skladno s tisto v državah EU.

 

V okviru Brdo-Brijuni procesa organizira ministrstvo za notranje zadeve vsakoletna ministrska srečanja. Posebna pozornost je namenjena krepitvi iniciative za boj proti terorizmu na Zahodnem Balkanu (t.i. Western Balkans Cointer terorism Initiative, WBCTi), ki je bila spodbujena z odločitvijo ministrov za notranje zadeve Brdo-Brijuni procesa v letu 2014 in je usmerjena v preprečevanje podvajanja ter prekrivanja in ustvarja potrebne sinergije v učinkovitem zoperstavljanju terorističnim grožnjam. Slovenska iniciativa WBCTi in izvedba aktivnosti integrativnega načrta aktivnosti medtem že predstavljata tudi prioriteto na področju zunanje politike EU v boju proti terorizmu.

 

V okviru Brdo-Brijuni procesa je 15. aprila 2011 na Brdu pri Kranju potekala tudi konferenca pravosodnih ministrov iz vseh držav Zahodnega Balkana, ki je bila namenjena izboljšanju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter pri boju zoper gospodarski in organiziran kriminal. Kot posebna gosta sta bila prisotna pravosodni minister ZDA Holder in Madžarske Navracsics (kot predsedujoče EU). V letu 2015 je glede na aktualno tematiko in potrebno sodelovanje več resorjev, potekalo skupno srečanje ministrov za notranje zadeve in ministrov za pravosodje na temo preprečevanja financiranja terorizma in mehanizma odvzema premoženja.

 

Ministri za zunanje zadeve so se v okviru Brdo-Brijuni procesa redno sestajali ob robu srečanj na ravni predsednikov. 23. aprila 2015 potekala prva samostojna konferenca zunanjih ministrov -  slovenski minister Erjavec je na Brdu pri Kranju srečanje gostil skupaj z ministrom za zunanje zadeve Francije. Na srečanju je bila v sodelovanju z Evropsko komisijo sprožena Pozitivna agenda za mlade iz Zahodnega Balkana, ki vključuje konkretne pobude in predloge, ki bodo ob pomoči Evropske komisije našli svojo realizacijo v praksi. Potreben je pregled učinkovitosti in dostopnosti obstoječih mehanizmov za mlade iz regije, prilagoditev situaciji na terenu in hkrati razširitev programov - ki obstajajo za mlade iz držav EU že sedaj, v fazi nečlanstva, tudi na države regije.

 

24. maja 2016 je v Parizu v formatu Brdo-Brijuni procesa potekalo pripravljalno srečanje ministrov za zunanje zadeve na Vrh o Zahodnem Balkanu, ki je potekal 4. julija 2016 v Parizu. Tudi na pariškem Vrhu je bila slovenska pobuda Pozitivna agenda za mlade zahodnega Balkana ena ključnih tem.

 

Pozitivna agenda za mlade Zahodnega Balkana je iniciativa Ministrstva za zunanje zadeve, ki izhaja iz zavedanja, da v regiji ni bilo sprave, da je brezposelnost mladih izjemno zaskrbljujoča, da mladi regijo zapuščajo in, da se pojavlja rast ekstremizmov. Poudarja se pomen odvračanja od negativnih opcij in zagotavljanja pozitivnih možnosti. Ob tem je pomembno zavedanje, da je investiranje v mlade ljudi regije pravzaprav investiranje v prihodnje EU sogovornike in sovoditelje. V okviru Pozitivne agende za mlade so izpostavljeni perspektiva mladih, pomen nudenja alternativ in možnosti za uspeh, zaposlitev ter življenje v državah regije ter pred tem tudi ustrezno zagotovitev izobrazbe in pridobivanje EU izkušnje.

 

Slovenija v kontekstu implementacije Pozitivne agende za mlade Zahodnega Balkana nadaljuje pogovore in spodbuja Evropsko komisijo k čim več konkretnim predlogom in implementaciji. Ministrstvo za zunanje zadeve tudi samo implementira pobudo s konkretnimi aktivnostmi. Z letom 2016 se je pričelo letno dvotedensko izobraževanje za mlade diplomate iz regije Zahodnega Balkana na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije. V okviru izobraževanja so mladim diplomatom predstavljene EU vsebine, hkrati pa je izobraževanje možnost tudi za njihovo medsebojno interakcijo in mreženje.