Skoči na vsebino

ORGANI IN INSTITUCIJE SVETA EVROPE

Odbor ministrov je organ medvladnega sodelovanja in najvišji organ odločanja v Svetu Evrope. Vse do leta 2005 je zasedal dvakrat na leto, maja in novembra, praviloma na sedežu organizacije v Strasbourgu, danes pa zaseda enkrat na leto, in sicer meseca maja. Odbor ministrov sprejema vsebinske in proceduralne odločitve v zvezi z delovnimi področji organizacije, proračunom in obveznostmi držav članic ter razpravlja o ukrepih, ki jih je treba izvesti na podlagi priporočil Parlamentarne skupščine ter Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Evrope. Predseduje mu predstavnik predsedujoče države – zunanji minister oz. veleposlanik (polletni mandat po abecednem vrstnem redu). Republika Slovenija je predsedovala Odboru ministrov Sveta Evrope od maja do novembra 2009. Trenutno Odboru ministrov predseduje Češka, novembra 2017 pa bo predsedovanje prevzela Danska. V medvladnih telesih Sveta Evrope kot opazovalke sodelujejo tudi ZDA, Kanada, Japonska, Mehika in Sveti sedež.

 

Parlamentarna skupščina (PS SE) je posvetovalno telo, ki ga sestavljajo predstavniki nacionalnih parlamentov 47 držav članic. PS SE samostojno oblikuje program svojih zasedanj, razpravlja o delovnih področjih Sveta Evrope in aktualnih mednarodnih temah ter sprejema priporočila, naslovljena na Odbor ministrov ali države članice. Predsednika izvolijo iz vrst predstavnikov PS SE za dobo največ treh sej (treh let). Od oktobra 2017 je predsednica Stella Kyriakides (Ciper). Število predstavnikov v PS SE je odvisno od velikosti države. Največ jih imajo Francija, Nemčija, Ruska federacija, Italija, Velika Britanija in Turčija (18), najmanj pa Andora in Lihtenštajn (2). Delegacija Republike Slovenije šteje tri člane in njihove namestnike (več o delegacijah). Izrael, Kanada in Mehika imajo status opazovalke v PS SE. Razmerje predstavnikov političnih strank v delegaciji posamezne države mora odsevati razmerje političnih strank v nacionalnem parlamentu. Seja Parlamentarne skupščine je razdeljena na štiri plenarne seje. Vsaka navadno traja teden dni in poteka konec januarja, aprila, junija in septembra.

 

Kongres lokalnih in regionalnih oblasti je svetovalno telo, ki zastopa lokalne in regionalne oblasti držav članic. Delo kongresa je usmerjeno predvsem v pospeševanje demokracije na lokalni in regionalni ravni ter na krepitev čezmejnega sodelovanja. Njegova prva ženska predsednica je od oktobra 2016 Gudrun Mosler-Törnström iz Avstrije.

 

Generalni sekretar (GS) je najvišja funkcija v strukturi Sekretariata Sveta Evrope, ki se deli na dva generalna direktorata: za človekove pravice in vladavino prava ter za demokracijo. Generalnega sekretarja izvoli PS SE za obdobje petih let. Na tem položaju je 29. septembra 2009 Terryja Davisa (VB) zamenjal Thorbjørn Jagland (Norveška), ki je svoj drugi mandat nastopil 1. oktobra 2014. Namestnica generalnega sekretarja je Gabriella Battaini-Dragoni; za svoj prvi mandat je bila izvoljena junija 2012, za svoj drugi mandat pa junija 2015.  

 

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) deluje na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ki je v veljavi od leta 1953 (podpisana leta 1950), in njenih dodatnih protokolov. Ustanovljeno je bilo leta 1959, tožbo na ESČP pa lahko vložijo posamezniki s pravnim interesom ali države pogodbenice, ki menijo, da je druga država pogodbenica kršila pravice iz konvencije. Sodbe so za toženo državo končne in zavezujoče. Predsednik sodišča je od novembra 2015 sodnik iz Italije, Guido Raimondi.

 

Komisar za človekove pravice (KČP) Sveta Evrope je politični organ, ki je ločen od ESČP in drugih teles organizacije. Inštitut komisarja je bil ustanovljen v letu 1999 in skrbi za spoštovanje in uveljavljanje človekovih pravic v posameznih državah članicah. KČP se ukvarja s skupinami oseb, ki bi se lahko znašle v diskriminatornem položaju (Romi, tujci idr.). Izvoli ga PS SE, v zdajšnjem mandatu to funkcijo opravlja Nils Muižnieks (Latvija), ki je bil izvoljen januarja 2012.