Skoči na vsebino

KARL ERJAVEC: OB 25. OBLETNICI ČLANSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE V SVETU EVROPE

Republika Slovenija letos obeležuje petindvajseto obletnico vstopa v Svet Evrope, najstarejšo vseevropsko mednarodno organizacijo, ki je obenem ključna organizacija na področju človekovih pravic v Evropi, saj so vse njene članice pristopile in se s tem zavezale k spoštovanju temeljnega evropskega dokumenta na področju človekovih pravic - Evropske konvencije o človekovih pravicah.

 

Predsednik Skupščine Republike Slovenije dr. France Bučar je sicer že dve leti prej, torej še pred razglasitvijo slovenske samostojnosti, Svetu Evrope poslal pismo s prošnjo, da bi tedanja Skupščina Republike Slovenije dobila status posebnega gosta v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope. Slovenija je za polnopravno članstvo v Svetu Evrope zaprosila 29. januarja 1992, 3. februarja 1992 pa je dobila status posebnega gosta v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope. Slovenija je postala članica Sveta Evrope 14. maja 1993.

 

Članstvo Slovenije v Svetu Evrope je predstavljalo pomemben korak v procesu uveljavljanja nove države in je med drugim nedvomno pripomoglo k izpolnjevanju pogojev za članstvo v Evropski uniji. S tem je Slovenija jasno nakazala svoj interes, da se želi polno vključiti tudi v ostale evropske institucionalne povezave, ki so zagotavljale sobivanje evropskih držav v duhu povezovanja in tesnega sodelovanja.

 

Obenem je Slovenija z vstopom v Svet Evrope izkazala svojo zavezanost načelom in vrednotam, na katerih je bila vzpostavljena ta organizacija in predstavljajo vrednostni okvir, ki je opredelil demokratični del evropskega prostora v letih po koncu druge svetovne vojne. Prav iz zavzemanja za ta načela ter vrednote sta zrastli tako Evropska unija kot tudi samostojna slovenska država.

 

Le-to se vseskozi odraža v slovenski zunanji politiki. Izhajajoč iz Deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije, ki jo je Državni zbor sprejel julija 2015, Slovenija v mednarodni skupnosti pripisuje ključen pomen spoštovanju mednarodnega prava, vladavine prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter demokratičnih načel. To so obenem glavni stebri delovanja Sveta Evrope, ki jih Slovenija kot njegova članica dejavno in prepoznavno podpira.

 

Slovenija je od 12. maja do 18. novembra 2009 predsedovala Odboru ministrov Sveta Evrope. Vsebinski program slovenskega predsedovanja je uspešno združeval prioritete organizacije in teme, ki jim je Slovenija že tradicionalno namenjala posebno pozornost. Tu mislimo predvsem na vprašanja manjšin, pravice otrok, izobraževanje o človekovih pravicah in medkulturni dialog. Posebno pozornost smo namenjali jugovzhodni Evropi, Kavkazu in Belorusiji, kjer je Svet Evrope prav v času našega predsedovanja odprl svojo informacijsko pisarno.

 

Opravljenega je bilo veliko dela, povezanega z reformo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Okrepljeno je bilo sodelovanje z drugimi mednarodnimi in evropskimi organizacijami, kar je bilo za Slovenijo kot odločno podpornico učinkovitega multilateralizma ena od pomembnih prioritet. 

 

Današnjo Evropo in celotno mednarodno skupnost zaznamuje vrsta geostrateških, političnih, finančnih in družbenih sprememb ter izzivov. S tem v mislih si Slovenija v Svetu Evrope prizadeva za ohranjanje in krepitev dosežene ravni standardov človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vladavine prava in demokracije. Redno poroča nadzornim mehanizmom Sveta Evrope, spoštuje, proučuje in izvršuje relevantne ugotovitve oziroma priporočila mehanizmov, vključno s tistimi, ki se sicer nanašajo na druge države, a so sistemsko pomembna tudi za Slovenijo.

 

Zavzema se za varstvo pravic in svoboščin vseh, s poudarkom na pripadnikih ranljivih skupin, pravicah otrok in mladine, enakosti med spoloma ter krepitvi moči in vloge žensk, pravicah starejših, LGBTI oseb ter izobraževanju za človekove pravice in demokratično državljanstvo. Pridružuje se naporom Sveta Evrope za priznavanje pravice starejših do dostojanstva in avtonomije pri oskrbi. Posebno pozornost namenja varstvu narodnih in etničnih manjšin ter pravic Romov. Podpira razvoj potrebnih novih instrumentov Sveta Evrope in krepitev sinergije delovanja med tremi glavnimi institucijami Sveta Evrope - Odborom ministrov, Parlamentarno skupščino ter Kongresom lokalnih in regionalnih oblasti. 

 

Slovenija odločno podpira delovanje in pomen ESČP kot temeljnega varuha človekovih pravic in temeljnih svoboščin v evropskem prostoru. Zavzema se za polno in pravočasno izvrševanje njegovih sodb v vseh državah članicah Sveta Evrope.

 

Naša država je v zadnjih letih za več kot desetkrat zmanjšala število primerov pred ESČP. Odkar smo člani Sveta Evrope, je ESČP odločilo o več kot 9.000 pritožbah proti Sloveniji, sodišče pa je razsodilo v prid pritožnikom le v nekaj odstotkih vseh primerov. To potrjuje našo zavezanost varstvu in uresničevanju človekovih pravic in mednarodnih obvez na tem področju, obenem pa tudi verodostojnost slovenske zakonodaje in sodstva. Poudariti je potrebno, da Slovenija vso dolžno pozornost namenja ustreznemu in učinkovitemu izvajanju sodb ESČP, tudi takrat, ko te sodbe pomenijo pripravo in izvedbo zahtevnih reform ter zaradi plačila odškodnin pritožnikom pomenijo veliko finančno breme. Prav zato lahko z vso legitimnostjo k enakemu ravnanju pozivamo in vzpodbujamo tudi ostale države.

 

Današnji čas močno preizkuša temeljne skupne evropske vrednote ter enotnost evropskih držav. Vloga Sveta Evrope je v teh razmerah izjemno pomembna, saj na vseevropskem prostoru zagotavlja široko osnovo za demokracijo, človekove pravice in temeljne svoboščine ter vladavino prava kot temelj miru, varnosti in blaginje. Ponuja orodja in mehanizme za njihovo učinkovito zaščito, te pa moramo znati bolje izkoristiti in uporabljati.

 

Svet Evrope opravlja dragoceno nalogo postavljanja enakih demokratičnih standardov za vse svoje članice, zagotavlja nadzor nad izvajanjem sprejetih obveznosti in ponuja okvir za sodelovanje in izmenjavo dobrih praks. Organizacijo lahko razumemo kot pomembnega varuha temeljnih gradnikov demokracije, ki so neodvisnost sodstva, svoboda izražanja, svoboda zbiranja in združevanja, delovanje demokratičnih institucij in vključujoče družbe.

 

Pri tem se organizacija sooča z nemalo izzivi, zlasti v luči krepitve populizma, nacionalizma in ksenofobije, neupoštevanja in neizpolnjevanja mednarodnih obveznosti. Generalni sekretar Sveta Evrope v svojem zadnjem poročilu o stanju človekovih pravic v Evropi med drugim izpostavlja napade na novinarje, krčenje prostora za civilno družbo, naraščanje korupcije in zunanje vplivanje na volilne procese. Na zelo resni preizkušnji so vrednote, ki smo jih skupaj zgradili po 2. svetovni vojni. Svet Evrope mora nasloviti ta vprašanja ter k iskanju rešitev pritegniti vse svoje članice, vključno s tistimi, ki ne izpolnjujejo zahtev in ciljev organizacije. Prav tako mora organizacija nameniti ustrezno pozornost temu, da bodo vsi njeni organi delovali tako, da bodo prispevali k ugledu in verodostojnosti organizacije. 

 

Skupne odgovore in rešitve moramo najti v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vseh ostalih konvencijah Sveta Evrope. Njihovo izvajanje moramo spremljati in ščititi preko učinkovitega delovanja nadzornih mehanizmov. Ponovno poudarjamo pomen ESČP, prav tako vlogo komisarke Sveta Evrope za človekove pravice. Še naprej je potrebno vzpodbujati aktivno vlogo generalnega sekretarja organizacije ter poskrbeti za ustrezno obravnavo ugotovitev, podanih v njegovih poročilih, zlasti v letnih poročilih o stanju demokracije, človekovih pravic in vladavine prava v Evropi.

 

Slovenija bo še naprej aktivno ter v celoti podpirala vsa omenjena prizadevanja Sveta Evrope, njegovih institucij ter držav članic. Le s skupnimi napori in spoštovanjem sprejetih zavez bomo uspeli ohraniti in okrepiti evropski prostor demokracije, človekovih pravic in vladavine prava.