Skoči do osrednje vsebine

Svet Evrope je regionalna mednarodna organizacija, katere delo temelji na treh stebrih; krepitev spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in vladavine prava. Prizadevanja organizacije so pripomogla k enemu največjih dosežkov sodobne Evrope, odpravi smrtne kazni v vseh njenih 46 državah članicah, prej 47, saj je bila Ruska federacija po sklepu Odbora ministrov z dne 16. marca 2022 izključena iz Sveta Evrope zaradi ruske agresije nad Ukrajino.

Slovenija v Svetu Evrope

Slovenija se je tej najstarejši vseevropski mednarodni organizaciji pridružila 14. maja 1993. V letih članstva smo se uveljavili kot uspešna članica Sveta Evrope (v angleščini) s priznano visoko stopnjo spoštovanja človekovih in manjšinskih pravic, z močnimi demokratičnimi institucijami in vladavino prava. Slovenija je pogodbenica večine od več kot 220 mednarodnih pogodb (v angleščini), ki so nastale znotraj Sveta Evrope. Od 12. maja do 18. novembra 2009 je Slovenija prvič predsedovala Odboru ministrov Sveta Evrope.

Človekove pravice

Gre za temeljno področje dela Sveta Evrope, ki nam pomaga pri zaznavi ter odpravi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Slovenija je v preteklosti postala pogodbenica številnih konvencij, med katerimi je temelj za delovanje organizacije Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Da bi se zagotovilo spoštovanje teh pravic v državah članicah, je bilo ustanovljeno sodišče, Evropsko sodišče za človekove pravice (v angleščini).

Demokracija in vladavina prava

V mednarodni skupnosti pripisujemo ključni pomen spoštovanju mednarodnega prava, načel pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter demokratičnih načel. To so glavni stebri delovanja Sveta Evrope, ki jih Slovenija kot njegova članica dejavno podpira.

Svet Evrope opravlja dragoceno nalogo postavljanja enakih demokratičnih pravil za vse svoje članice, zagotavlja nadzor nad izvajanjem sprejetih obveznosti ter ponuja okvir za sodelovanje in izmenjavo dobrih praks. Organizacija je pomemben varuh temeljnih gradnikov demokracije, kot so neodvisnost sodstva, svoboda izražanja, svoboda zbiranja in združevanja, delovanje demokratičnih institucij in vključujoče družbe.

Organi Sveta Evrope

Odbor ministrov

Odbor ministrov (v angleščini) je organ medvladnega sodelovanja in najvišji organ odločanja v Svetu Evrope. Vse do leta 2005 je zasedal dvakrat letno, maja in novembra, praviloma na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu. Po najnovejši praksi pa omenjeni organ zaseda enkrat letno, v predsedujoči državi članici. Sprejema vsebinske in postopkovne odločitve v zvezi z delovnimi področji organizacije, proračunom in obveznostmi držav članic ter razpravlja o ukrepih, ki jih je potrebno izvesti na podlagi priporočil Parlamentarne skupščine ter Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Evrope. 

Odboru ministrov predseduje minister za zunanje zadeve predsedujoče države (polletni mandat po abecednem vrstnem redu). Odbor ministrskih namestnikov - stalni predstavniki držav članic pri Svetu Evrope - se srečuje na tedenski ravni. V medvladnih telesih Sveta Evrope kot opazovalke sodelujejo tudi ZDA, Kanada, Japonska, Mehika in Sveti Sedež.

Generalni sekretar

Generalni sekretar (v angleščini) je najvišja funkcija v strukturi Sekretariata. Generalnega sekretarja izvoli Parlamentarna skupščina Sveta Evrope za obdobje petih let. 18. septembra 2019 je mesto generalne sekretarke prevzela Marija Pejčinović Burić (Hrvaška). Namestnik generalne sekretarke je Bjørn Berge (Norveška), ki je bil izvoljen januarja 2021 in je mandat nastopil s 1. marcem 2021.

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope (v angleščini) je posvetovalno telo, ki jo sestavljajo predstavniki nacionalnih parlamentov 46 držav članic. Parlamentarna skupščina samostojno oblikuje program svojih zasedanj, razpravlja o delovnih področjih Sveta Evrope in aktualnih mednarodnih temah ter sprejema priporočila, naslovljena na Odbor ministrov ali države članice. Predsednika izvolijo parlamentarci iz svojih vrst za dobo največ treh let. Od januarja 2024 je predsednik Parlamentarne skupščine Theodoros Roussopoulos (Grčija).

Medtem ko ima v Odboru ministrov vsaka država članica en glas, je število predstavnikov in glasov v Parlamentarni skupščini odvisno od velikosti posamezne države. Slovenija je v Parlamentarni skupščini zastopana s tremi predstavniki in njihovimi tremi namestniki. Skupno število članov skupščine je 612 ter 30 opazovalcev in 30 partnerjev za demokracijo. Status opazovalca imajo Izrael, Kanada in Mehika, status partnerja za demokracijo pa Jordanija, Kirgizija, Maroko in Palestina. Razmerje predstavnikov političnih strank v delegaciji posamezne države mora odražati razmerje političnih strank v nacionalnem parlamentu te države.

Letna seja Parlamentarne skupščine je razdeljena na štiri plenarne seje. Vsaka traja običajno teden dni in poteka konec januarja, aprila, junija in septembra.

Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Evrope

Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Evrope (v angleščini) je svetovalno telo, ki zastopa lokalne in regionalne oblasti držav članic. Osredotočen je na pospeševanje demokracije na lokalni in regionalni ravni ter na krepitev čezmejnega sodelovanja. Od oktobra 2023 je njegov predsednik Marc Cools (Belgija). Slovenija je v kongresu zastopana s tremi predstavniki in njihovimi tremi namestniki.

Evropsko sodišče za človekove pravice

Evropsko sodišče za človekove pravice (v angleščini) deluje na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki je v veljavi od leta 1953 (podpisana leta 1950), in njenih dodatnih protokolov. Tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice lahko vložijo posamezniki s pravnim interesom ali države pogodbenice, ki menijo, da je druga država pogodbenica kršila pravice iz konvencije. Sodbe so za toženo državo končne in zavezujoče. O tem lahko preberete v temi o izvrševanju sodb. Septembra 2022 je bila za predsednico Evropskega sodišča za človekove pravice izvoljena Síofra O’Leary (Irska).

Komisar za človekove pravice

Komisar za človekove pravice Sveta Evrope (v angleščini) je politični organ, ki je ločen od Evropskega sodišča za človekove pravice in drugih teles organizacije. Institut komisarja je bil ustanovljen v letu 1999 in skrbi za spoštovanje in uveljavljanje človekovih pravic po posameznih državah članicah.

Naloge komisarja so pospeševanje izobraževanja, ozaveščanja in uveljavljanje spoštovanja človekovih pravic v državah članicah ter zagotavljanje popolne in učinkovite skladnosti z besedili Sveta Evrope, kot so konvencije, priporočila in resolucije. Izvoli ga Parlamentarna skupščina Sveta Evrope. Od 1. aprila 2018 funkcijo opravlja Dunja Mijatović (Bosna in Hercegovina).

Konferenca INGOs

Delo Sveta Evrope je tesno povezano s sodelovanjem z nevladnimi organizacijami, ki najbolje razumejo ovire in probleme s katerimi se srečujejo prebivalci držav članic v praksi. Eden glavnih izzivov organizacije je izboljševanje položaja civilne družbe in nevladnih organizacij. S tem namenom poteka tesno sodelovanje Sveta Evrope s Konferenco nevladnih organizacij INGOs (v angleščini). INGOs s svojimi pogledi aktivno sodeluje v postopku pripravljanja in sprejemanja odločitev teles Sveta Evrope, s čimer se lažje doseže potrebe prebivalcev držav članic. Od aprila 2021 je njen predsednik Gerhard Ermischer (Avstrija)

Nadzorni mehanizmi

Poleg postavljanja standardov in temeljev varstva človekovih pravic, demokracije in vladavine prava, je potrebno tudi nadzorovanje njihovega upoštevanja in izvrševanja. S tem namenom je Svet Evrope ustanovil vrsto neodvisnih strokovnih teles, ki skušajo prepoznati neupoštevanja standardov in izdajajo priporočila državam članicam za izboljšave.

Področje človekovih pravic in demokracije:

Področje vladavine prava:

Konvencije in sporazumi

Svet Evrope ima pomembno vlogo pri oblikovanju zakonodaje v državah članicah na vseh področjih njegovega delovanja. V dobrih petdesetih letih je bilo tako sprejetih 200 konvencij in sporazumov (v angleščini), ki niso zgolj akt sodelovanja, saj zaradi svoje večstranske narave nadomeščajo na stotine dvostranskih pogodb, ki bi jih sicer sklepale posamezne države. 

Delni sporazumi

Delni sporazumi (v angleščini) niso mednarodne pogodbe, temveč so posebna oblika sodelovanja znotraj Sveta Evrope. Ti sporazumi državam članicam omogočajo, da na nekem specifičnem področju sodelujejo z ostalimi državami podpisnicami sporazuma. Proračun delnih sporazumov je ločen od splošnega proračuna organizacije.

Delni sporazumi, v katerih sodelujejo nekatere države članice Sveta Evrope, vendar ne vse:

  • Evropski avdiovizualni observatorij (angleško European Audiovisual Observatory)
  • Evropski center za žive jezike (angleško European Centre for Modern Languages),
  • Eurimages,
  • Evropska komisija za demokracijo skozi pravo, Beneška komisija (angleško Venice Commission – European Commission for Democracy through Law),
  • Evropska farmakopeja (angleško European Pharmacopoeia - EDQM),
  • Skupina Pompidou (angleško Pompidou Group),
  • Skupina držav proti korupciji (angleško Group of States against Corruption - GRECO),
  • Razvojna banka Sveta Evrope (angleško Council of Europe Development Bank).
  • Observatorij učenja zgodovine v Evropi (angleško Observatory on History Teaching in Europe)
  • Kulturne poti Sveta Evrope (angleško Cultural routes of the CoE)
  • Skupina za mobilnost mladih (angleško Youth Mobility through the Youth Card)
  • angleško Enlarged Partial Agreement on Sport - EPAS