Skoči do osrednje vsebine

Organizacija združenih narodov (OZN) je edinstven sistem za spoprijemanje s svetovnimi izzivi na področjih mednarodnega miru in varnosti, trajnostnega razvoja in človekovih pravic, v katerem lahko države s skupnimi ukrepi prispevajo k pozitivnim spremembam v svetu.

Slovenija v Organizaciji združenih narodov

Slovenija se je svetovni organizaciji pridružila 22. maja 1992. Ob zavzemanju za učinkovito sodelovanje držav v mednarodnih organizacijah si v OZN (v angleščini) prizadevamo za boljši jutri s krepitvijo mednarodnega miru in varnosti, podporo trajnostnemu razvoju, krepitvijo mednarodnega prava, varstvom človekovih pravic, spodbujanjem demokracije in bojem proti podnebnim spremembam. Zagovarjamo učinkovit multilateralizem in s tega vidika podpiramo reforme v organizaciji.

S svojim članstvom skrbimo, da so naši interesi, vrednote in stališča vidni in upoštevani tako za pogajalsko mizo kot pri vsakodnevnem delu organizacije.

Trajnostni razvoj

Kot razvita, odgovorna in dejavna država sooblikujemo politike in ukrepe za spoprijemanje s svetovnimi razvojnimi izzivi. Skupaj s partnerji prispevamo k trajnostni, pravični, vključujoči in varni prihodnosti za vse. Z uresničitvijo 17 splošnih ciljev iz Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 (v angleščini), ki smo jo članice OZN sprejele leta 2015, ter zavez iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah (v angleščini) želimo doseči mir in varnost, blaginjo ter dostojno življenje za današnje in prihodnje rodove.

Človekove pravice

Pot do slovenske samostojnosti je bila tlakovana z odnosom do človekovih pravic. Zato si danes z naprednim delovanjem prizadevamo za njihovo krepitev povsod po svetu. Vključujemo se v delo tretjega odbora Generalne skupščine OZN (v angleščini), imenovanega tudi odbor za socialne, humanitarne in kulturne zadeve, ki se pretežno posveča vprašanjem človekovih pravic.

Podpiramo delo posebnega telesa OZN, Sveta za človekove pravice (v angleščini), in pri njem sodelujemo. V svetu smo izjemno dejavni in delujemo skladno z lastnimi prednostnimi nalogami. Slovenija je bila doslej njegova članica od 19. junija 2007 do 19. junija 2010 in od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2018. Leta 2018 je svetu tudi predsedovala.

Slovenija je kandidatka za ponovno članstvo v obdobju 2026–2028. Zavzemamo se za to, da bi ta, osrednji organ OZN za človekove pravice deloval učinkovito, obravnaval vse vidike človekovih pravic in da bi se njegove odločitve tudi izvajale. Vključujemo se tudi v preglede držav v univerzalnem periodičnem pregledu.

Prizadevanja Slovenije na področju človekovih pravic so obravnavana v temi Človekove pravice v slovenski zunanji politiki.

Naravna in kulturna dediščina

Kot država z bogato preteklostjo in raznolikim naravnim okoljem si prizadevamo za medkulturni dialog, strpnost ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine, predvsem znotraj Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (v angleščini).

Prizadevanja za ohranjanje kulturne dediščine na strani kulturna dediščina Slovenije.

Mednarodni mir in varnost

Ohranjanje mednarodnega miru in varnosti je temeljni razlog za nastanek OZN, saj sta mir in varnost osnovna pogoja za stabilnost in razvoj. Da bi državam pomagali na težavni poti od spora do miru, že vse od samostojnosti sodelujemo v mirovnih operacijah OZN (v angleščini). Prav tako delujemo v drugih operacijah in misijah pod vodstvom Nata, EU, OVSE in na podlagi drugih mednarodnih dogovorov. Več podrobnosti o delovanju Slovenije na tem področju najdete v temi Mednarodne operacije in misije.

Z zagotavljanjem mednarodnega miru in varnosti sta neločljivo povezani tudi vprašanji boja proti terorizmu in nadzora nad oboroževanjem. Več o prizadevanjih Slovenije na teh področjih najdete v temah Boj proti terorizmu in Nadzor nad oboroževanjem.

Preventivna diplomacija, mediacija in odgovornost zaščititi

Veliko pozornosti namenjamo preventivni diplomaciji in mediaciji (v angleščini), saj je preprečevanje nastanka kriz in oboroženih spopadov bolj učinkovito kot njihovo reševanje po izbruhu. Prepričani smo, da preventivna diplomacija lahko prepreči stopnjevanje sporov v konflikte, mediacija pa njihovo stopnjevanje v oborožene spopade. Prizadevamo si, da se obema področjema znotraj OZN namenita pomembnejše mesto in več pozornosti.

Od samega začetka dejavno podpiramo razvoj koncepta odgovornost zaščititi (v angleščini), v angleščini Responsibility to Protect - R2P. Bili smo ena od prvih držav, ki je imenovala nacionalno kontaktno točko. Delujemo v Skupini prijateljev R2P, ki deluje v New Yorku in Ženevi. Skupaj z drugimi članicami spodbujamo razpravo o odgovorni suverenosti, preprečevanju mednarodnih hudodelstev in uresničitvi teh načel v praksi. Smo tudi članica Skupine ACT (angleško Accountability, Coherence and Transparency Group - ACT), katere članice zagovarjamo večjo odgovornost, skladnost in preglednost dela Varnostnega sveta OZN (v angleščini) ter si prizadevamo, da njegove članice ne bi glasovale proti resolucijam, katerih namen je pravočasno in odločno ukrepanje v primerih genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov. Od maja 2016 smo tudi med podpornicami načel iz Kigalija o zaščiti civilistov (v angleščini).

Najpomembnejši vidik našega delovanja v podporo odgovornosti zaščititi je preprečevanje grozodejstev. V ta namen smo pripravili prevod publikacije OZN Okvir za prepoznavanje grozodejstev, priročnik za preprečevanje.

Dokumenti

  • Prednostne naloge Republike Slovenije v Organizaciji združenih narodov

    V dokumentu so objavljene vsakoletne prednostne naloge Slovenije v sistemu OZN.
    Načrti
  • 75 let Združenih narodov: Prihodnost, kakršno si želimo, Združeni narodi, kakršne potrebujemo

    Publikacija je nastala ob 75-letnici OZN v sodelovanju Društva za ZN za Slovenijo in Ministrstva za zunanje in evropske zadeve RS. V prvem delu je predstavljena struktura OZN, mesto Slovenije v OZN in vloga Društva za ZN za Slovenijo. Temu sledi poglavje »75 mejnikov za 75 let OZN«, ki je osrednji del publikacije in bralca vodi po časovnici razvoja mednarodne družbe pod okriljem delovanja OZN. Na koncu sledi predstavitev kampanje UN75.
    Brošure, publikacije
  • 10 let članstva Slovenije v OZN

    22. maja 1992 je bila Slovenija sprejeta med polnopravne članice Organizacije združenih narodov. To je bil zgodovinski trenutek pri njenem osamosvajanju in prizadevanjih za mednarodno priznanje samostojne države.
    Brošure, publikacije
  • Okvir za prepoznavanje grozodejstev – priročnik za preprečevanje

    Priročnik za ocenjevanje tveganja genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev. Z njegovo pomočjo bomo lahko bolje opozarjali, spodbujali k ukrepanju, izboljšali spremljanje in pravočasno obveščanje različnih vpletenih ter državam članicam pomagali pri prepoznavanju vrzeli v njihovih zmogljivostih in strategijah za preprečevanje grozodejstev.
    Brošure, publikacije
  • Ustanovna listina Organizacije združenih narodov in Statut Meddržavnega sodišča

    V knjižici sta objavljena redigiran uradni slovenski prevod in izvirno angleško besedilo obeh dokumentov. Ker je bila Slovenija ob sprejetju Ustanovne listine OZN del nekdanje Jugoslavije, je bilo uradno objavljeno besedilo dolga leta dostopno le v srbohrvaškem jeziku. Slovensko besedilo v knjižici so leta 2013 pregledali mednarodnopravni strokovnjaki Ministrstva za zunanje in evropske zadeve v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, izkušenimi prevajalci in lektorji ter ga prilagodili sodobni terminologiji in rabi.
    Brošure, publikacije