Skoči na vsebino

ZO

Izzivi Zelenortskih otokov

Foto: Katja Celin Yere
Foto: Katja Celin Yere
Foto: Katja Celin Yere

Zelenortski otoki (v nadaljevanju ZO) so znani po eni najbolj stabilnih demokratičnih vlad v Zahodni Afriki, zato najbrž ni naključje, da je država leta 2008 iz statusa najmanj razvitih držav (Least developed countries -LDC) prešla v razred držav s srednjimi dohodki (Middle income countries - MIC).

 

Pregled stanja iz leta 2010, ki ga je izvedel Millenium Challenge Corporation (MCC), neodvisna agencija ZDA za razvojno pomoč na ZO, uvršča ZO med dvajset odstotkov držav s srednjimi dohodki (MIC), ki izstopajo v kategoriji»pravičnega upravljanja«, posebej na področjih političnih pravic, civilnih svoboščin, obvladovanja korupcije, učinkovitost javne oblasti in pravne države.

 

Ranljivost države izhaja predvsem iz njene »otoškosti«(razpršenosti na 10 otokov, od katerih je 9 naseljenih), majhnega števila prebivalcev (okrog 500.000), skromnih naravnih virov,omejenih obdelovalnih površin (zgolj 10 odstotkov)in velike odvisnosti od uvoza ter zunanjega financiranja. Svetovna finančna in ekonomska kriza tudi ZO ni prizanesla, kar se kaže predvsem v znatnem zmanjšanju števila turistov in tujih investicij. Konkurenčnost države pri privabljanju tujih investitorjev dodatno otežujejo visoki stroški dela, visoke cene goriv in posledično transportnih stroškov, šibka ekonomija obsega, težka dostopnost, pogoste prekinitve električne energije itd.

 

Gospodarska rast in investiranje v človeške vire sta državi omogočila znatno izboljšanje socialnih indikatorjev, in tako je država na dobri poti k izpolnitvi razvojnih ciljev tisočletja, posebej tistih, povezanih z odpravljanjem revščine, zdravjem in izobraževanjem. Čeprav je stopnja revščine v zadnjih letih znatno padla, pod pragom revščine še živi četrtina prebivalstva. Zaskrbljujoči so neenakost spolov, velike neenakosti v razvoju ruralnih in urbanih področij, ranljivost mladih in otrok.

Kljub znatnemu napredku na nekaterih področjih pa je ključnih izzivov še veliko. Velika so odstopanja v kvaliteti življenja med urbanim in ruralnim prebivalstvom ter med različnimi otoki in kraji, do nekaterih je dostop zelo težak.

 

Reševanje vode

 

ZO so obdani z oceanom, dostop do čiste, sveže vode in sanitarnih storitev pa za prebivalstvo predstavlja resen problem. Deževna doba je kratka, zemeljskih in podzemnih virov vode je malo, strma pobočja otežujejo oskrbo z vodo in zadrževanje le-te, prebivalstvo narašča, z njim pa potrebe po pitni vodi in po vodi za kmetijske namene. Velik izziv je izboljšanje zadrževanja zemeljske vode ter razsoljevanje morske vode.

 

Zgolj devet odstotkov revnih gospodinjstev je priključenih na omrežje javnega vodovoda. Ostali se z vodo oskrbujejo iz občinskih vodnjakov (tudi za pitje), če imajo srečo in je ne zmanjka, kar se pogosto zgodi tudi za nekaj dni, ali preko dobave vode v cisternah. Storitve oskrbe z vodo so ene najdražjih v Afriki. Za kubični meter vode iz občinskega vodnjaka je treba odšteti 4,5 evra. Trideset odstotkov revnega prebivalstva, ki živi z manj kot dvema evroma na dan, si to težko privošči, zato so še toliko bolj izpostavljeni zdravstvenim tveganjem. Zaradi tega trpijo različni sektorji. Slabšajo se zdravje in blaginja, manj je kmetijskih pridelkov, manjša je ekonomska produktivnost, prav tako prizadeta pa je tudi turistična dejavnost.


MCC je letos namenila 41 milijonov dolarjev za reformo nacionalne vodne politike, preoblikovanja javnih gospodarskih služb v samostojne, komercialne pravne subjekte, ter izboljšanja kvalitete in dostopa do vode in sanitarne infrastrukture za 250.000 prebivalcev ZO.

 

K izboljšanju upravljanja z vodo se je odločil prispevati tudi Luksemburg. Tako kot MCC nudijo podporo pri institucionalnih reformah in krepitvi kapacitet, obenem pa želijo preko raziskave o porabi vode v gospodinjstvih in kmetijstvu predlagati nov tarifni sistem cen ter z oblastmi pripraviti predlog racionalizacije porabe vode.

 

Združeni narodi v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, bivanje in prostor razvijajo projekte za uporabo odpadnih vod, razsoljevanja morske vode za rabo v kmetijstvu ter projekte zadrževanja zemeljskih voda (jezovi, pregrade itd).

 

Čista voda, predvsem pa dobro upravljanje z njo, predstavljata pomemben prispevek k preventivi in varovanju zdravja ljudi.

 

Za zdravo življenje

 

Na področju zdravstva je prišlo do pomembnih izboljšav, znatno se je zmanjšala umrljivost mater in dojenčkov. Lani je začela delovati nova porodnišnica v glavnem mestu Praia s finančno podporo Kitajske. Bolniki, katerih zdravljenje zahteva specialistično oskrbo in zahtevne operativne posege, so s finančno podporo Portugalske evakuirani v tujino, večinoma v Portugalsko. Po podatkih letnega poročila Ministrstva za zdravje je bilo v letu 2010 takšnih primerov okrog 600. Letos so ZO s tehnično in finančno podporo Portugalske vzpostavili potrebno infrastrukturo in delno oskrbo za obolele z rakom (kemoterapija) in bolnike s potrebo po dializi, tako da se je nekoliko zmanjšalo število evakuiranih oseb.

 

Največje težave pri zdravstveni oskrbi so kronično pomanjkanje strokovnega osebja (predvsem specialistov), razpršenost prebivalstva po različnih otokih in pomanjkanje infrastrukture, opreme, potrebne za primerno zdravstveno oskrbo. V zadnjih nekaj letih sta k investicijam v infrastrukturo in opremo veliko prispevala Japonska in Luksemburg. Njihove podpore v tej obliki ni več. Luksemburg se na področju zdravja osredotoča na promocijo zdravja v šolah (prehrana, higiena itd). Zdravstveno podporo državi trenutno nudijo Kitajska, Kuba, Portugalska, podporo študentov in specializantom z ZO v njihovih državah pa med drugimi Kitajska, Kuba, Portugalska in od letošnjega leta naprej tudi Slovenija.

 

»Kar je v naši državi pozitivno na področju zdravstvene oskrbe je univerzalen dostop do zdravstvenih storitev na vseh nivojih«, mi je med pogovorom povedala zaposlena na področju varovanja zdravja v Skupni pisarni Združenih narodov v glavnem mestu Praia. Pojasnila je, da se je v zadnjih nekaj letih vzpostavil sistem plačevanja prispevkov v blagajno zdravstvenega zavarovanja, kar pa načeloma plačujejo samo zaposleni, proporcionalno glede na njihov dohodek. Glede na 25-odstotno brezposelnost se predvideva, da četrtina prebivalstva ne plačuje zdravstvenega zavarovanja. Država jih kljub temu spodbuja, da v primeru nekaterih preventivnih pregledov, zdravstvene oskrbe, plačajo simbolični prispevek.

 

Nacionalna zdravstvena politika v ospredje postavlja razvoj celovite obravnave otroških bolezni v sklopu osnovne zdravstvene oskrbe, promocijo zdravstvene vzgoje, zaščito in promocijo pravic adolescentov, vključno s spolnimi in reproduktivnimi pravicami, in preventivo pred nenalezljivimi boleznimi. Nenalezljive bolezni (večinoma bolezni srca in ožilja ter rakava obolenja) so namreč v 60-odstotkih razlog za smrt. Predvsem v luči preventive zdravja nacionalna zdravstvena politika določa sledeče smernice: zagotavljanje sistematične kontrole in zaščite prehranskih izdelkov ter pitne vode; osveščanje javnosti o pomenu zdrave prehrane ter pravic potrošnikov.

 

Tokovi sodelovanja

 

Poleg zgoraj navedenih je razvojnih izzivov na ZO še precej. Osebno bi v ospredje postavila pasti hitro rastoče masovne turistične dejavnosti, ki se letno povečuje za 10 odstotkov, kar državo uvršča med eno najhitreje rastočih turističnih trgov na svetu. Država ne zagotavlja ustreznih varovalk za zaščito okolja in lokalnega prebivalstva.

 

Država je v veliki meri odvisna od uvoza dobrin, ima slabe pogoje za kmetijsko dejavnost in je tudi sicer skromna z naravnimi viri. Stroški dobrin so zaradi visokih cen goriv in šibkih transportnih povezav in infrastrukture relativno visoki. Ravno tako je potrebno iskanje rešitev in vlaganje v boljšo oskrbo z električno energijo.

 

Impresivna gospodarska rast, zniževanje stopnje revščine in poseben sporazum o partnerstvu z EU se na videz slišijo kot čudeži uspeha te afriške države, zelo skromne z naravnimi viri in porinjene v Atlantski ocean. Realnost je precej drugačna. Velika bojazen, kot po celi Afriki, je intenzivno in brezobzirno vdiranje tujega kapitala in ob tem neupoštevanje potreb lokalnega prebivalstva, s čimer se poglabljajo razlike med socialnimi sloji, s tem pa se izgublja boj za bolj enakomeren, pravičnejši razvoj dežele.

 

V zadnjih nekaj letih se je nekaj držav donatoric sicer umaknilo z ZO (Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Švedska itd.), delež razvojne pomoči državi se je zmanjšal, povečal se je delež posojil. Pred kratkim je Svetovna banka vladi posodila 53 milijonov USD za izboljšanje električnega omrežja po vsej državi. S tem se državi povečuje zunanji dolg. Obstoječa razvojna pomoč je primarno usmerjena v proračunsko podporo.

 

Glavni donator javne pomoči ZO je Evropska komisija, skupaj z bilateralno podporo devetih evropskih držav,največ s strani Portugalske in Luksemburga. Sledijo Svetovna banka, Afriška banka za razvoj, Kitajska, ZDA in sistem ZN.

 

ZO so ena izmed štirih prioritetnih držav slovenskega razvojnega sodelovanja, s katerimi Slovenija sodeluje programsko. Pravno podlago sodelovanja predstavlja Sporazum o razvojnem sodelovanju med Slovenijo in ZO, ki je stopil v veljavo leta 2011, kot vsebinska področja pa opredeljuje krepitev dobrega vladanja, pravne države in družbenih storitev; spodbujanje trajnostnega razvoja; varovanje okolja; zdravje; podpora izobraževanju in štipendiranje; ter krepitev vloge žensk.

 

MZZ je v letu 2011 finančno podprlo triletni projekt za vzpostavitev integriranega sistema telemedicine in e-zdravja na ZO v izvedbi mednarodne ustanove ITF (ustanovljene v Sloveniji) in ameriške IVeH (International Virtual e-Hospital Foundation). Projekt se je začel izvajati to jesen.

 

V luči že obstoječega programskega sodelovanja in sporazuma med Slovenijo in ZO bo smiselno pripraviti podroben pregled obstoječih potreb, obstoječih bilateralnih in multilateralnih programov razvojnega sodelovanja drugih držav in institucij in preučiti nacionalni osnutek Strateškega dokumenta za rast in zmanjševanje revščine (DECRP II).


Ob tem je najpomembnejša ocena dolgoročnih učinkov posameznih intervencij glede na višino donacije in dosedanji angažma Slovenije na ZO ter nadaljnji koraki v sodelovanju med državama.

 

Avtorica: Katja Celin Yere

Od maja 2012 deluje kot prostovoljka Združenih narodov (UNV) v Skupni pisarni Združenih narodov na ZO. Enoletno pozicijo financira Ministrstvo za zunanje zadeve RS.