Skoči na vsebino

SKLADNOST POLITIK ZA RAZVOJ

 

Skladnost politik za razvoj (policy coherence for development – PCD) je pomembno načelo mednarodnega razvojnega sodelovanja. Pomeni, da nacionalne politike na različnih področjih, ki lahko vplivajo na države v razvoju,  upoštevajo in podpirajo, oziroma vsaj ne zmanjšujejo učinkov mednarodnega razvojnega sodelovanja. Zahteva vpliv interesov partnerskih držav v razvoju na politične procese v državah-donatoricah.

 

Vrste skladnosti:
• notranja skladnost med politikami mednarodnega razvojnega sodelovanja (MRS),
• znotraj-državna skladnost med razvojnimi in ne-razvojnimi politikami,
• skladnost razvojnih in ne-razvojnih politik donatoric,
• skladnost politik donatorice in partnerske države v razvoju.
 
PCD ni zgolj abstrakten koncept, temveč tudi cilj, ki ga je mogoče doseči s praktičnimi ukrepi. Izvajati ga je mogoče na različnih ravneh: na notranji ravni v kontekstu razvojnega sodelovanja, znotraj države (skladnost med nacionalnimi politikami pomoči in drugimi politikami), med donatorji in na ravni partnerske države. Proces približevanja k skladnosti politik je trifazni. V prvi fazi gre za določanje političnih ciljev ter znotraj tega določanje prednostnih ciljev, ko prihaja do neskladij med politikami. Potrebna je politična volja na najvišji ravni ter njen prenos v prakso. Druga faza predstavlja koordinacijo politik. Gre za iskanje maksimalne usklajenosti med različnimi politikami v času po njihovi implementaciji. Zadnja faza vsebuje vzpostavljanje učinkovitega sistema nadzora, analize in poročanja. Znotraj tega cikla se gradi baza informacij ter dobrih praks držav.

 

Skladnost politik za razvoj je del pravnega reda EU, opredeljena je v 208. členu Pogodbe o delovanju EU. Smernice EU namenjajo poseben poudarek skladnosti politik za razvoj na petih področjih: trgovina in finance, podnebne spremembe, varnost hrane, migracije, varnost. PCD in EU

 

Odbor za razvojno pomoč OECD DAC definira skladnost politik za razvoj kot delovanje v smeri zagotavljanja, da cilji in rezultati razvojne politike države niso ogroženi s strani druge politike te iste države, ter da te druge politike, kjer je to mogoče, podpirajo razvojne cilje. PCD in OECD DAC

 

 

Aktivnosti Slovenije

 

Načela o PCD vsebuje Resolucija o normativni dejavnosti, ki jo je leta 2009 sprejel Državni zbor RS. Resolucija pojasnjuje tudi namen priprave in izvajanja preverjanja učinkov, ki jih imajo predpisi, tj. preverjanja usklajenosti predpisov in politik, ki urejajo določeno področje, ter vpliva posameznih rešitev na druga področja.

 

Kot nacionalni koordinator mednarodnega razvojnega sodelovanja (MRS) Ministrstvo za zunanje zadeve usklajuje cilje na tem področju med resorji in v okviru Medresorskega delovnega telesa za MRS. Uskladitev programov omogoča določitev jasne smeri, ki jo pri načrtovanju in izvajanju svojih projektov ter zagovarjanju slovenskih stališč na mednarodnih konferencah o razvojnem sodelovanju upoštevajo pristojna ministrstva.

 

V okviru PCD imajo pomembno vlogo slovenska veleposlaništva na zahodnem Balkanu, še posebej zato, ker je ta regija za Slovenijo prednostna pri MRS. Prek teh veleposlaništev poteka stalen dialog in usklajevanje s partnerskimi državami. Pri razdeljevanju razvojne pomoči Slovenija posebej poudarja prednostne naloge po posameznih sektorjih v državah prejemnicah, ki se odražajo v njihovih nacionalnih razvojnih strategijah. Za institucionalni dialog z državami prejemnicami so bile ustanovljene mešane komisije, ki skrbijo za razvojno sodelovanje in PCD.

 

Poleg tega si Slovenija prizadeva, da bi prispevala svoj delež k izboljšanju PCD v okviru EU in njenih razvojnih programih. Sodelujemo na ustreznih srečanjih in smo vključeni v dveletna poročila Evropske komisije.

 

V okviru Slovenskih razvojnih dni, ki so potekali 16. in 17. oktobra 2013, je bil eden od panelov posvečen tudi PCD. V razpravi so sodelovali novinarka TV Slovenija Helena Milinkovič, Ebba Dohlman, koordinatorka skladnosti politik za razvoj v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), prof. dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, veleposlanik mag. Jernej Videtič, vodja Sektorja za politike mednarodnega razvojnega sodelovanja na MZZ, Janez Rogelj z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije in Ana Kalin, referentka za zagovorništvo in politike v Platformi nevladnih organizacij za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč – SLOGA. Glavni sklepi panela so bili:
• PCD bo pomemben element načrtovanja globalnega okvira po letu 2015, še posebej, ker glavna težava ostaja izvajanje sprejetih dogovorov na mednarodni ravni. Ta bo pomembna tako na nacionalni, kot na mednarodni ravni.
• Ker je virov financiranja zaradi gospodarske krize manj, je potrebna vključenost zasebnih podjetij. Potrebno pa je njihove interese uskladiti s cilji MRS. Za Slovenijo je pomembno, da se bolj usmeri na projekte, ki se financirajo iz razvojnih instrumentov EU (Evropski razvojni sklad in Instrument za razvojno sodelovanje).
• Klasična svetovna delitev na "razviti sever" in "nerazviti jug" je, z nastankom novih gospodarskih sil na "svetovnem jugu", presežena. Nove gospodarske sile bi morale na svetovnem prizorišču prevzeti tudi odgovornosti in bremena tudi na področju MRS.
• Eden glavnih vzrokov za neusklajenost je tudi pomanjkanje dogovora o mednarodni trgovini na svetovni ravni, ki bo v prihodnosti nujno potreben.

 

Posebni pregled OECD je priporočil, da Slovenija zagotovi, da bodo njene politike, kot tudi politike EU, podpirale, ali vsaj ne spodkopavale, interese držav v razvoju. Zato morajo slovenska ministrstva sodelovati z ostalimi deležniki ter zagotoviti dialog in načrtovanje različnih razvojnih politik. OECD je določil tri pomembna področja za spodbujanje PCD:
• politična zaveza;
• mehanizmi koordinacije politik; in
• sistemi nadzora, analize in poročanja.