Skoči na vsebino

GLOBALNO UČENJE

Kaj je globalno učenje?
Definicij globalnega učenja je več. V Maastrichtski izjavi o globalnem izobraževanju, ki so jo leta 2002 sprejeli na Vseevropskem kongresu globalnega izobraževanja v okviru Sveta Evrope je globalno učenje opredeljeno kot »izobraževanje, ki ljudem odpira oči in um za resničnosti globaliziranega sveta ter jih prebuja, zato da bi bilo mogoče uresničiti pravičnejši svet, v katerem bi bilo več enakosti in človekovih pravic za vse.«


Globalno učenje vključuje različne vsebine, ki se nanašajo na posameznikovo vlogo v družbi ter poudarjajo njegovo soodvisnost in vpetost v globalno dogajanje. V koncept globalnega učenja se uvrščajo izobraževanje o človekovih pravicah,  izobraževanje za razvoj, medkulturna komunikacija, varovanje okolja in trajnostni razvoj, izobraževanje za mir in preprečevanje konfliktov, vloga civilne družbe, vprašanja neenakost in podobne vsebine.


Vse tematike so medsebojno prepletene in prav razumevanje te prepletenosti in medsebojne soodvisnosti je eden od ključnih ciljev globalnega učenja. Globalno učenje prispeva k izboljšanju splošne ozaveščenosti o medsebojnih odvisnosti ter povezavah različnih področij, hkrati pa ponuja orodja, ki omogočajo, da se razpoložljive informacije tudi kritično ovrednoti.


V širšem smislu gre za ozaveščanje o povezanosti in soodvisnosti današnjega globaliziranega sveta. Globalno učenje poudarja dimenzijo vseživljenjskega učenja in ga zato ne moremo enačiti z izobraževanjem, ki je vezano le na šolsko okolje. Z boljšim poznavanjem in vključevanjem tematik globalnega učenja se dviguje zavest in razmišljanje širše javnosti o pomenu razvojnega sodelovanja, kar posledično povečuje podporo javnosti aktivnostim mednarodnega razvojnega sodelovanja in posledično tudi prispeva k njegovi učinkovitosti.

 

Mednarodna raven
Na mednarodni ravni so posamezne vsebine globalnega učenja obravnavane v okviru OZN, EU, Sveta Evrope in številnih drugih mednarodnih forumov.

 

Agenda 2030 za trajnostni razvoj je bila sprejeta  25. septembra 2015 na Vrhu Združenih narodov o trajnostnem razvoju. Četrti cilj agende, ki stremi k zagotavljanju kakovostne izobrazbe za vse, se v podcilju 4.7 nanaša tudi na področje globalnega učenja, in sicer: "Do leta 2030 poskrbeti, da bodo vsi učenci pridobili znanje in spretnosti, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, tudi z izobraževanjem o trajnostnem razvoju in trajnostnem načinu življenja, človekovih pravicah, enakosti spolov, spodbujanju kulture miru in nenasilja, državljanstvu sveta ter spoštovanju kulturne raznolikosti in prispevka kulture k trajnostnemu razvoju".

 

Evropski parlament je junija 2012 sprejel Izjavo o izobraževanju o razvoju in o aktivnem globalnem državljanstvu, ki poziva h krepitvi politik na tem področju tako na evropski kot tudi nacionalni ravni. Med drugim priporoča tudi sprejetje strategij na področju globalnega učenja, tako na ravni EU kot v državah članicah.


Področje globalnega učenja je sprejeto kot ena izmed oblik mednarodnega razvojnega sodelovanja tudi v Sloveniji. Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije (2006) med oblike  mednarodnega razvojnega sodelovanja šteje tudi načrtovanje in izvajanje programov za obveščanje javnosti in krepitev zavesti o njegovem pomenu, Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju Slovenije (2008) pa  poudarja pomen izobraževanje o razvoju in ozaveščanje javnosti kot pomembna segmenta razvojne politike, ki naj bi pomembno prispevalo k njeni učinkovitosti in tudi prepoznavnosti.


Slovenija
Področje globalnega učenja je bilo zajeto tudi v aktivnosti Evropskega leta za razvoj 2015. Primeri dobrih praksin učna gradiva, ki se nanašajo na mednarodno razvojno sodelovanje, cilje trajnostnega razvoja in druge sorodne teme, so zbrana tukaj.


Na Slovenskih razvojnih dnevih leta 2013 je bil eden od panelov posvečen tematiki globalnega učenja. Razprava je pokazala, da je na tem področju Slovenija aktivna, izstopajo pa predvsem izobraževanja za človekove pravice in aktivnosti nevladnih organizacij. V formalnem izobraževalnem sistemu elementi globalnega učenja obstajajo, vendar so razpršeni. Razprava je pokazala, da obstaja potreba po strateškem dokumentu na nacionalni ravni, ki bi omogočal strukturiran dialog z vsemi deležniki, med katerimi ključno vlogo igra Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.


Na področju globalnega učenja v Sloveniji je dejaven predvsem nevladni sektor.

 

Publikacije s področja globalnega učenja
Publikacija o globalnem učenju v Sloveniji

Priročnik za globalno učenje
Priročnik za globalno državljanstvo
Poročilo: Seminar – Z globalnim učenjem do globalne solidarnosti: do državljanjskih in medkulturnih kompetenc že v šoli

druga gradiva

 

Nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s tematiko globalnega učenja
Društvo Focus

Društvo Humanitas

Inštitut za afriške študije

Sloga - platforma NVO

Slovenska karitas
UNICEF Slovenija

Zavod Global

Zavod Voluntariat

druge nevladne organizacije

 

Projekti na področju globalnega učenja (so)financirani s strani Ministrstva za zunanje zadeve