Skoči na vsebino

GLOBALNO PARTNERSTVO ZA UČINKOVITO RAZVOJNO SODELOVANJE

Razprava o učinkovitosti razvojne pomoči se je pričela v poznih 90-ih, ko so države donatorice pričele sodelovati med seboj in s partnerskimi državami v razvoju, da bi uskladile pristope s ciljem zagotavljanja najbolj učinkovite porabe razvojnih sredstev. Učinkovitost pomoči tako pomeni zagotavljanje največjega možnega vpliva razvojne pomoči. V okviru OECD so potekali štirje Forumi na visoki ravni, v okviru četrtega foruma OECD o učinkovitosti pomoči v Busanu (Južna Koreja) pa je bilo leta 2011 ustanovljeno Globalno partnerstvo za učinkovito razvojno sodelovanje (Global Partnership for Effective Development Co-Operation – GPEDC). GPEDC združuje 161 držav in 45 organizacij z namenom povečanja učinkovitosti pomoči in predstavlja forum za svetovanje, vzajemno odgovornost in izmenjavo izkušenj pri uresničevanju štirih načel učinkovitosti pomoči, ki so bili sprejeti v Busanu, in sicer: lastništvo s strani držav v razvoju, osredotočanje na rezultate, vključujoča partnerstva, transparentnost in odgovornost.

 

Eden od pomembnih zaključkov iz Busana je preskok od učinkovitosti razvojne pomoči k učinkovitosti razvojnega sodelovanja ("aid effectiveness" vs. "effective development cooperation"), v smislu, da uradna razvojna pomoč ni edini vir razvoja v partnerskih državah.

 

Aprila 2014 je v Mehiki potekalo prvo visoko srečanje Globalnega partnerstva za učinkovito razvojno sodelovanje (HLM1 GPEDC), drugo srečanje GPEDC na visoki ravni (HLM 2 GPEDC) je potekalo od 30. novembra do 1. decembra 2016 v Nairobiju.


Dogodka so se udeležili številni predstavniki držav na najvišji ravni, predvsem iz partnerskih držav, številni so bili predstavniki mednarodnih organizacij, dobra je bila tudi zastopanost organizacij civilne družbe ter zasebnega sektorja.


Visoko srečanje se je končalo predajo predsedovanja treh sopredsedujočih držav Mehike, Nizozemske ter Malavija trem novim sopredsedujočim državam Bangladešu, Nemčiji ter Ugandi ter s podporo zaključnemu dokumentu. Dokument se že v uvodu naveže na Agendo 2030, saj je učinkovito razvojno sodelovanje sredstvo za dosego ciljev trajnostnega razvoja. Dokument tudi poudari nujo po vključenosti, zaupanju in inovativnosti, potrdi zavezanost k štirim načelom (lastništvo, rezultati, transparentnost in odgovornost in vključujoča partnerstva) ter mednarodnim zavezam na področju okoljske vzdržnosti, človekovih pravic, dostojnega dela, enakosti spolov in odpravi vseh vrst diskriminacije in da je vsaka država v razvoju odgovorna za svoj razvoj.

 

Aktivnosti Slovenije

 

Slovenija podpira vsa prizadevanja za večjo učinkovitost razvojne pomoči, ki je ključna za boljšo uporabo razpoložljivih sredstev. Učinkovitost pomoči mora biti zato vključena v vse politike na področju razvojnega sodelovanja. Slovenija je do sedaj še posebej podpirala prizadevanja na področju vzajemne odgovornosti in transparentnosti ter delitve dela med DČ EU, pri čemer je opozarjala na poseben položaj novih DČ EU in majhnih donatorjev.

 

V skladu z zavezami za večjo učinkovitosti pomoči je Slovenija razvojno sodelovanje omejila na nekaj prioritetnih držav in na nekaj vsebinskih prioritet. Slovenija že od leta 2010 za najpomembnejši del dvostranske URP pripravlja Okvirne programe in s prednostnimi državami oblikuje večletne programe sodelovanja (Črna Gora in Makedonija), kar omogoča večjo predvidljivost porabe sredstev.

 

Slovenija je v letu 2014 dosegla napredek pri povečanju transparentnosti razvojne pomoči in je izboljšala svojo uvrstitev v Indeksu za transparentnost pomoči (Aid Transparency Index - ATI) z 58. mesta (2013) na 52. mesto. Napredek gre pripisati usklajevanju poročanja z mednarodnimi standardi za transparentnost pomoči in rednemu objavljanju informacij o dvostranskih projektih.