Skoči na vsebino

FINANCIRANJE ZA RAZVOJ

Ključne razprave mednarodne skupnosti na področju financiranja za razvoj se odvijajo v okviru Organizacije združenih narodov (OZN), v tem procesu pa pomembno vlogo igrata tako Evropska unija kot tudi OECD. 

 

Mednarodna konferenca o financiranju za razvoj, Monterrey (2002)
Na konferenci, ki je potekala marca 2002 v Monterreyu (Mehika), so vodje držav in vlad članic OZN sprejeli »Monterreysko soglasje«. Mednarodna skupnost se je s soglasjem med drugim zavezala, da bo povečevala finančna sredstva namenjena razvoju in krepila njihovo učinkovitost s ciljem uresničitve mednarodnih razvojnih ciljev, vključno z razvojnimi cilji tisočletja. Zavzela se je, da si razvite države prizadevajo za uresničitev cilja 0,7 % BND za uradno razvojno pomoč (ODA) državam v razvoju.

 

Soglasje določa šest področij financiranja za razvoj:
• mobilizacija nacionalnih finančnih virov za razvoj;
• mobilizacija mednarodnih virov za razvoj: tuje neposredne investicije in drugi zasebni tokovi;
• mednarodna trgovina kot motor za razvoj;
• povečanje mednarodnega finančnega in tehničnega sodelovanja za razvoj;
• zunanji dolg;
• naslavljanje sistemskih problemov: povečanje skladnosti in konsistentnosti mednarodnih monetarnih, finančnih in trgovinskih sistemov v podporo razvoju.

 

Mednarodna konferenca o napredku pri financiranju za razvoj, Doha (2008)
Na konferenci, ki je potekala v Dohi konec leta 2008, so bili z deklaracijo (Doha Declaration) sprejeti dodatni ukrepi za uresničevanje Monterreyskega soglasja. Konferenca je nanizala nove izzive, s katerimi se sooča mednarodna skupnost, med katere sodijo:
• pojav hitro rastočih gospodarstev, ki zahteva nov in diferenciran pristop do razvojnega sodelovanja in pomoči, zato tradicionalna delitev na severne in južne države izgublja na pomenu;
• praznine v razvoju, demografska rast in dostop do naravnih virov povzročajo povečanje migracijskega pritiska na posamezne regije sveta;
• izzivi, ki zahtevajo skupen odziv na globalni ravni: podnebne spremembe, višje cene energije in hrane, migracijska in socialna neravnovesja, ekološka tveganja;
• novi konflikti, saj sta mir in stabilnost predpogoja za napredek pri mobilizaciji virov na vseh ravneh.

 

Dve ključni sporočili konference sta bili:
• zaveza razvitih držav, da ohranijo cilje glede ODA ne glede na takratno finančno krizo in
• sklep o organizaciji konference OZN na najvišji ravni o vplivu finančne in gospodarske krize na razvojno sodelovanje.

 

Udeleženci konference so poudarili pomen nacionalnih finančnih virov v državah v razvoju (boj proti korupciji in davčnim utajam), sistemskih vprašanj (ureditev in preglednost finančnega sektorja, reforma Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada), večjega sodelovanja držav v razvoju v svetovnem gospodarskem upravljanju, učinkovitosti razvojne pomoči, uspešnosti inovativnega financiranja ter raznolikosti in posebnih značilnosti držav v razvoju, še posebej v primeru Afrike.

 

Tretja mednarodna konferenca o financiranju za razvoj, Adis Abeba (julij 2015)
Tretja mednarodna konferenca in Vrh o agendi po letu 2015, ki je potekal septembra 2015 v New Yorku, sta prinesla združitev procesov nadgradnje razvojnih ciljev tisočletja in trajnostnega razvoja (Rio+20) v enoten okvir, ki določa smernice razvoja do leta 2030 in temelji na integraciji izkoreninjenja vseh oblik revščine in treh dimenzij trajnostnega razvoja (socialne, ekonomske in okoljske).

 

V tej smeri je potekal tudi proces priprave predlogov za oblikovanje strategije financiranja trajnostnega razvoja v okviru posebnega Medvladnega odbora strokovnjakov. Generalna skupščina OZN je 8. decembra 2014 sprejela resolucijo o poročilu Medvladnega odbora strokovnjakov za financiranja trajnostnega razvoja (ICESDF). Poročilo podaja analitični okvir za financiranje trajnostnega razvoja ter predlaga različne možnosti politik in področij za uspeh globalnega partnerstva za trajnostni razvoj. Ugotavlja, da večina virov ni usmerjena tja, kjer so najbolj potrebna.
Predlaga naslednja načela financiranja trajnostnega razvoja:
• lastništvo države nad strategijami financiranja trajnostnega razvoja;
• osrednjo vlogo javnega sektorja in pomen uradne razvojne pomoči;
• uporaba vseh finančnih virov: nacionalnih in mednarodnih, javnih in zasebnih;
• vključevanje kriterijev trajnostnega razvoja pri financiranju strategij in načinov izvajanja.

 

Tretja mednarodna  konferenca je potekala v Adis Abebi od 13. do 16. julija 2015. Na njej so prisotni voditelji držav in vlad ter visoki predstavniki sprejeli zaključni dokument konference, imenovan Akcijska agenda Tretje mednarodne konference o financiranju za razvoj v Adis Abebi, ki izhaja iz načel Monterreyskega soglasja in Deklaracije o financiranju za razvoj iz Dohe. V njem so med drugim:
• potrdili močno politično zavezo za soočenje z izzivom financiranja in ustvarjanja ugodnega okolja na vseh ravneh za trajnostni razvoj v duhu globalnega partnerstva in solidarnosti;
• izrazili prepričanje, da za uresničitev ambiciozno zastavljene razvojne agende po letu 2015 potrebujemo globalen, celovit in v prihodnost usmerjen okvir financiranja; 
• nanizali nekaj presečnih področij, ki omogočajo doseganje znatnih sinergijskih učinkov pri doseganju napredka (socialno varstvo in javne storitve, izkoreninjenje lakote in podhranjenosti, preseganje infrastrukturnih vrzeli, spodbujanje vključujoče in trajnostne industrializacije, produktivna zaposlenost, varovanje ekosistemov ter spodbujanje miroljubnih in vključujočih  družb);
• šestim področjem aktivnosti financiranja za razvoj, opredeljenim v Monterreyskem soglasju, kot posebno področje dodali še znanost, tehnologijo, inovacije in krepitev zmogljivosti; 
• v delu, namenjenemu mednarodnemu razvojnemu sodelovanju, pozvali vse države, ki ne dosegajo zastavljenih ciljev glede obsega uradne razvojne pomoči, k okrepljenim naporom za povečanje uradne razvojne pomoči in dodatnim konkretnim ukrepom za doseganje zastavljenih ciljev.

 

Vloga Evropske unije (EU)
EU je vodilna donatorica v svetu in zagotavlja več kot polovico globalne razvojne pomoči, ki jo državam v razvoju namenja za izkoreninjenje revščine v kontekstu trajnostnega razvoja. Močno je vpeta v globalne procese financiranja za razvoj, saj je razvojno sodelovanje med prioritetami na področju zunanjega delovanja EU. V donatorski skupnosti so doslej le EU in njene države članice (ter Norveška) sprejele časovno opredeljene zaveze na področju uradne razvojne pomoči. Leta 2005 je EU sprejela kolektivno zavezo, da bo za uradno razvojno pomoč do leta 2015 namenila 0,7 % BND; države, ki so postale  članice EU pred letom 2004 so se prav tako zavezale, da bodo do leta 2015 namenile 0,7 % BND za uradno razvojno pomoč, medtem ko so se države, ki so postale članice EU po letu 2002 zavezale, da si bodo prizadevale do leta 2015 nameniti vsaj 0,33 % BND za uradno razvojno pomoč. 

 

V luči priprav na Tretjo mednarodno konferenco o financiranju za razvoj si je EU prizadevala za skladen in vseobsegajoč pristop do financiranja za razvoj po letu 2015, ki bo naslavljal vse oblike revščine in dimenzije trajnostnega razvoja (socialno, ekonomsko in okoljsko) na uravnotežen način. Zavzemala se je za oblikovanje globalnega partnerstva za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj po letu 2015, ki vključuje naslednje ključne elemente: vzpostavitev spodbudnega političnega okolja na vseh ravneh, razvoj zmogljivosti za implementacijo agende po letu 2015, mobilizacijo in učinkovito porabo nacionalnih javnih financ, mobilizacijo in učinkovito porabo mednarodnih javnih financ, spodbujanje trgovine za izkoreninjenje revščine in promocijo trajnostnega razvoja, rešitve na podlagi povezovanja znanosti, tehnologije in inovacij, angažiranje zasebnega sektorja, razvoj zmogljivosti in strokovnih znanj ter pozitivne učinke migracij.

 

Vloga Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)
Na področju financiranja za razvoj je nesporna avtoriteta tudi OECD. Odbor za razvojno pomoč OECD DAC oblikuje standarde razvojnih financ ter skrbi za statistike in poročanje donatoric na tem področju. 49. zasedanje Odbora za razvojno pomoč na visoki ravni (DAC HLM), ki je potekalo decembra 2014, je bilo namenjeno modernizaciji sistema poročanja o razvojnih financah. 50. zasedanje Odbora za razvojno pomoč na visoki ravni, ki je potekalo februarja 2016, pa je med drugim prineslo več jasnosti pri poročanju o uradni razvojni pomoči na področju miru in varnosti ter – v skladu s posebnim poudarkom na mobilizaciji virov zasebnega sektorja v Akcijski agendi iz Adis Abebe – zastavilo okvire poročanja na področju instrumentov zasebnega sektorja.