Skoči na vsebino

ENAKOST SPOLOV IN OPOLNOMOČENJE ŽENSK V MEDNARODNEM RAZVOJNEM SODELOVANJU

Enakost spolov in krepitev vloge žensk sta prepoznana kot ključna za doseganje razvoja. Sta temelj za spoštovanje človekovih pravic in zagotavljanje družbene pravičnosti. Zagotavljanje enakih možnosti in enakega obravnavanja žensk in moških je predpogoj za trajnostni razvoj, odpravljanje revščine, vključujočo rast in dobrobit družbe.
 
Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči, sprejeta v Državnem zboru septembra 2017, je kot vsebinsko prednostno področje slovenskega mednarodnega razvojnega sodelovanja določila tudi spodbujanje enakih možnostih, vključno z enakostjo spolov, ki je že vrsto let prioriteta slovenske zunanje politike. Slovenija v svoje aktivnosti vključuje enakost spolov tudi kot presečno temo. Pri tem spodbuja izvajalce razvojnega sodelovanja, da pri načrtovanju in izvajanju projektov ter evalvaciji namenjajo posebno pozornost vplivu na enakost spolov ter vključujejo ukrepe za spodbujanje le-tega, četudi aktivnosti neposredno ne naslavljajo enakosti spolov in krepitve moči žensk in deklic. S spodbujanjem enakosti spolov kot posebnim ciljem ter presečno temo razvojnega sodelovanja Slovenije želimo pospešiti sodelovanje in širjenje dobrih praks, ki bodo stremele k doseganju dejanske enakosti spolov tako v Sloveniji kot v partnerskih državah.

 

Slovenija se v okviru svojih aktivnosti za krepitev enakosti spolov v razvojnem sodelovanju osredotoča na naslednja področja delovanja v partnerskih državah:
 ekonomska krepitev moči ter ekonomske in socialne pravice žensk;
• uravnotežena zastopanosti žensk in moških v procesih odločanja;
• spolno in reproduktivno zdravje ter pravice;
• naslavljanje nasilja nad ženskami in deklicami
.
Pri vseh vsebinskih področjih bo posebna pozornost namenjena izobraževanju.
 
Več o konkretnih projektih na temo opolnomočenja žensk, ki se s finančno podporo MZZ izvajajo v letu 2018, si lahko preberete na spodnjih povezavah:

Krepitev vloge žensk v Albaniji za zagotavljanje enakih možnosti

Podporno okolje za socialno podjetništvo in turizem za ženske (BiH)

Opolnomočenje žensk v Bosni in Hercegovini

Ženske kot nosilke pozitivnih družbenih sprememb v Črni gori

Enakopravna moč ženskam (Makedonija)

Ekonomsko in socialno opolnomočenje žensk na podeželju jugovzhodne Srbije

Ekonomsko in psihosocialno opolnomočenje žensk begunk v libanonskem Ein El Helwah

Z opolnomočenjem mater in otrok do boljše prihodnosti sirskih družin v Jordaniji

Izboljšanje zdravja in pogojev za življenje otrok in žensk v SV Ruandi
Opolnomočenje begunskih žensk v Ugandi - reči NE neeakostim, ranljivosti in revščini

 

Temeljni dokumenti na ravni EU

 

Evropsko soglasje o razvoju (junij 2017) prepoznava enakost spolov kot presečno temo mednarodnega razvojnega sodelovanja EU ter ključno za trajnostni razvoj, ki ima multiplikacijski učinek na izkoreninjanje revščine ter razvoj demokratičnih družb. Ženske in dekleta so prepoznane kot ključne nosilke razvoja in sprememb, vključno z njihovo vlogo pri vzpostavljanju miru in reševanju konfliktov ter humanitarnem odzivu. Zato bodo EU in njene države članice zagotovile, da bo vidik enakosti spolov sistematično vključen v vse politike kot ključni prispevek k uspešnemu uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. S poglobitvijo partnerstev med različnimi deležniki, krepitvijo zmogljivosti za načrtovanje in pripravo proračuna, ki upošteva vidik spola, in zagotavljanjem dejavnega udejstvovanja žensk in ženskih organizacij pri sprejemanju odločitev bodo pospešena prizadevanja EU za doseganje enakosti spolov in opolnomočenje žensk.

 

Akcijski načrt EU za enakost spolov v razvoju 2016-2020 je bil sprejet leta 2015 na podlagi Sklepov Sveta EU o enakosti spolov pri razvoju (maj 2015) ter skupnega dokumenta Evropske komisije in Evropske službe za zunanje delovanje o enakosti spolov in opolnomočenju žensk v zunanjem delovanju EU 2016-2020 (september 2015). Novi okvir  Akcijskega načrta EU (GAP II) je razdeljen na štiri stebre: zagotavljanje fizične in psihološke integritete žensk in deklic, spodbujanje socialnih in ekonomskih pravic ter ekonomsko in socialno opolnomočenje, krepitev glasu in participacije žensk in deklic ter preobrat v institucionalni kulturi za bolj učinkovito izvajanje EU zavez. Skupno poročilo EK in EEAS o izvajanju GAP II za leto 2016 (avgust 2017) ugotavlja, da je  v ospredju zunanjega delovanja EU boj proti nasilju nad ženskami in deklicami, enak dostop do izobraževanja na vseh ravneh ter enake pravice žensk za sodelovanje v procesih upravljanja. Poročilo glede premika v institucionalni kulturi ugotavlja, da je bil določen napredek dosežen na področju izobraževanja in povečanega sodelovanja med EK, delegacijami EU v partnerskih državah, EEAS in državami članicami, a je potrebno še izboljšati koordinacijo med državami članicami ter delegacijo EU pri dialogu o enakosti spolov, okrepiti vodstvo, sistematično uporabljati analize spola ter nadalje graditi partnerstva.


Korake h koordiniranemu pristopu EU za promocijo enakosti spolov skozi razvojno sodelovanje predstavljajo tudi sklepi Sveta o enakosti spolov (junij 2016) ter sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu »Enakost spolov in krepitev vloge žensk v razvojnem sodelovanju« (marec 2007).

 

Temeljni dokumenti na ravni OEDC


Priročnik Odbora OECD za razvojno pomoč za določevanje zaznamovalcev za enakost spolov (2016) določa način spremljanja projektov in aktivnosti razvojnega sodelovanja z vidika spola in usmerja pri učinkoviti uporabi zaznamovalcev.

 

Smernice Odbora OECD za razvojno pomoč za enakost spolov in opolnomočenje žensk v MRS (1999) se osredotočajo na dve področji: metode MRS in notranje strategije za enakost spolov. Smernice vsebujejo premik od načela "žensk v razvoju" k širšemu načelu enakosti spolov ("gender equality") na področju mednarodnega sodelovanja.

 

Temeljni dokumenti na ravni OZN

 

Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 je temeljni razvojni dokument, sprejet septembra 2015 na Vrhu voditeljev OZN, ki na uravnotežen način povezuje tri dimenzije trajnostnega razvoja - ekonomsko, socialno in okoljsko - in jih prepleta skozi 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki jih bo potrebno uresničiti do leta 2030.  Pomembna značilnost nove agende je univerzalnost: ob upoštevanju nacionalnih okoliščin bodo njene cilje uresničevale vse države sveta, tako države v razvoju kot tudi razvite države. Njen peti cilj je doseči enakost spolov in krepiti vlogo vseh žensk in deklic.

 

Zaključni dokument konference OZN o trajnostnem razvoju (Rio +20) "The Future We Want" (2012) poudarja vlogo žensk in potrebo po njihovem sodelovanju in vodenju na vseh področjih trajnostnega razvoja.

 

Akcijski načrt za enakost spolov in razvoj (2011) za izpolnjevanje zavez o enakosti spolov iz zaključnega dokumenta (točke 20 a, b in c) med drugim predvideva uveljavitev posebnihkazalnikov razvojne pomoči, ki se nanašajo na razlikovanje med spoloma in bo predstavljalo pomembno orodje za večjo enakost med spoloma. Predstavljen je bil program/pobuda za zbiranje podatkov o enakosti spolov - "EDGE" ("Evidence and Data for Gender Equality").

 

Resolucija Varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah miru in varnosti in sorodne resolucije (1820, 1888, 1889 in 1960) (2000) povzema dotedanje mednarodne obveznosti z vidika nenasilja, miru in varnosti žensk ter uvaja vrsto načel, na podlagi katerih ženske niso več opredeljene zgolj kot žrtve, temveč imajo pomembno vlogo pri preprečevanju in reševanju konfliktov, v mirovnih pogajanjih, mirovnih operacijah in misijah, humanitarnih dejavnostih in dejavnostih v pokonfliktnih obdobjih.

 

Pekinška deklaracija in izhodišča za ukrepanje je bila sprejeta na Četrti svetovni konferenci OZN o ženskah leta 1995. Prizadeva si za odpravo vseh ovir za aktivno sodelovanje žensk na vseh področjih javnega in zasebnega življenja. Dokument identificira dvanajst problematičnih področij, za katere oblikuje strateške cilje, navaja konkretne ukrepe in akterje za njihovo doseganje.

 

Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk(CEDAW) (1979) je bila sprejeta na Generalni skupščini Organizacije združenih narodov (OZN) z resolucijo št. 34/180. Veljati je začela 3. septembra 1981. Sestavljena je iz preambule in 30 členov. Opredeljuje, kaj pomeni diskriminacija žensk in vzpostavlja program za ukrepanje na ravni držav.