Skoči na vsebino

ENAKOST SPOLOV IN OPOLNOMOČENJE ŽENSK V MEDNARODNEM RAZVOJNEM SODELOVANJU

Enakost spolov in krepitev vloge žensk sta ključna pri doseganju razvoja. Je temelj za spoštovanje človekovih pravic in zagotavljanje družbene pravičnosti. Obenem pa spodbujanje enakosti spolov in opolnomočenje žensk pomembno prispeva k učinkovitosti in trajnosti razvojnega sodelovanja na mnogih področjih kot so zdravje, izobraževanje in zmanjševanje revščine. 

 

Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju za obdobje do leta 2015 določa geografske in vsebinske prednostne naloge za slovensko mednarodno razvojno sodelovanje, skupaj z izvedbenimi mehanizmi. Kot ena izmed horizontalnih oblik pomoči je zagotavljanje enakih možnosti. Okvirni program mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije za obdobje 2016 do 2019 določa krepitev vloge žensk in skrb za dobro otrok kot eno izmed treh področij, na katero se osredotoča razvojno sodelovanje. Ministrstvo za zunanje zadeve si prizadeva usmerjati del sredstev za mednarodno razvojno sodelovanje tudi v vsebine in projekte, ki pomembno doprinesejo k opolnomočenju žensk in njihovemu ekonomskemu ter socialnemu položaju.

 

Več o konkretnih projektih na temo opolnomočenja žensk, ki se s finančno podporo MZZ izvajajo v letu 2014, si lahko preberete na spodnjih povezavah:
Izboljšanje zdravja in pogojev za življenje otrok in žensk v SV Ruandi
Opolnomočenje begunskih žensk v Ugandi - reči NE neeakostim, ranljivosti in revščini

 

Temeljni dokumenti na ravni EU
Konsenz o razvoju (2005) prepoznava pomembno vlogo, ki jo ima enakosti spolov in opolnomočenje žensk, kot cilj sam po sebi in instrument za doseganje drugih ciljev ter ga identificira kot presečno temo mednarodnega razvojnega sodelovanja EU.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu »Enakost spolov in krepitev vloge žensk v razvojnem sodelovanju« in sklepi Sveta (2007) in Sklepi Sveta EU predstavlja prvi korak k koordiniranemu pristopu EU za promocijo enakosti spolov skozi razvojno sodelovanje. Novo soglasje o razvoju je v nastajanju in bo pričakovano sprejeto v letu 2017.

Akcijski načrt EU za enakost spolov v razvoju 2016-2019 je bil sprejet leta 2015. Novi akcijski okvir je zZastavljen je na dosežkih in naukih pri izvajanju Akcijskega načrta za enakost spolov v razvoju za leta 2010-2015. Novi akcijski načrt se bolj je osredotočen na otipljive rezultate. Novi okvir česa  Akcijskega načrta EU je razdeljen na štiri stebre: boj proti vsem vrstam nasilja, ekonomsko in socialno opolnomočenje, krepitev glasu in participacije žensk in deklic ter preobrat v institucionalni kulturi služb.


Temeljni dokumenti na ravni OEDC
Izjava Odbora za razvojno pomoč OECD ("Development Assistance Committee –DAC") o enakosti spolov (1995) poudarja, da je določitev enakosti spolov kot strateški cilj za trajnostni razvoj, najbolj racionalen pristop.
Smernice Odbora OECD za razvojno pomoč za enakost spolov in opolnomočenje žensk v MRS (1999) se osredotočajo na dve področji: metode MRS in notranje strategije za enakost spolov. Smernice vsebujejo premik od načela "žensk v razvoju" k širšemu načelu enakosti spolov ("gender equality") na področju mednarodnega sodelovanja.

 

Temeljni dokumenti na ravni OZN

Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) (1979) je bila sprejeta na Generalni skupščini Organizacije združenih narodov (OZN) z resolucijo št. 34/180. Veljati je začela 3. septembra 1981. Sestavljena je iz preambule in 30 členov. Opredeljuje, kaj pomeni diskriminacija žensk in vzpostavlja program za ukrepanje na ravni držav.

Pekinška deklaracija in izhodišča za ukrepanje je bila sprejeta na Četrti svetovni konferenci OZN o ženskah leta 1995. Prizadeva si za odpravo vseh ovir za aktivno sodelovanje žensk na vseh področjih javnega in zasebnega življenja. Dokument identificira dvanajst problematičnih področij, za katere oblikuje strateške cilje, navaja konkretne ukrepe in akterje za njihovo doseganje.

Resolucija Varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah miru in varnosti in sorodne resolucije (1820, 1888, 1889 in 1960) (2000) povzema dotedanje mednarodne obveznosti z vidika nenasilja, miru in varnosti žensk ter uvaja vrsto načel, na podlagi katerih ženske niso več opredeljene zgolj kot žrtve, temveč imajo pomembno vlogo pri preprečevanju in reševanju konfliktov, v mirovnih pogajanjih, mirovnih operacijah in misijah, humanitarnih dejavnostih in dejavnostih v pokonfliktnih obdobjih.

Agenda 2030 je temeljni razvojni dokument, sprejet septembra 2015 na Vrhu voditeljev OZN, ki na uravnotežen način povezuje tri dimenzije trajnostnega razvoja - ekonomsko, socialno in okoljsko - in jih prepleta skozi 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki jih bo potrebno uresničiti do leta 2030.  Pomembna značilnost nove agende je univerzalnost: ob upoštevanju nacionalnih okoliščin bodo njene cilje uresničevale vse države sveta, tako države v razvoju kot tudi razvite države. Njen peti cilj je enakost spolov.
Akcijski načrt za enakost spolov in razvoj (2011) za izpolnjevanje zavez o enakosti spolov iz zaključnega dokumenta (točke 20 a, b in c) med drugim predvideva uveljavitev posebnih
kazalnikov razvojne pomoči, ki se nanašajo na razlikovanje med spoloma in bo predstavljalo pomembno orodje za večjo enakost med spoloma. Predstavljen je bil program/pobuda za zbiranje podatkov o enakosti spolov - "EDGE" ("Evidence and Data for Gender Equality").

Zaključni dokument konference OZN o trajnostnem razvoju (Rio +20) "The Future We Want" (2012) poudarja vlogo žensk in potrebo po njihovem sodelovanju in vodenju na vseh področjih trajnostnega razvoja.