Skoči na vsebino

DELOVANJE ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV NA PODROČJU MEDNARODNEGA RAZVOJNEGA SODELOVANJA

Razlike med bogatimi in revnimi državami so eno pomembnejših področij delovanja Organizacije združenih narodov (OZN). Po koncu hladne vojne in ob intenzivni globalizaciji v ospredje vse bolj stopajo vprašanja trajnostnega razvoja – z okoljskega, ekonomskega in družbenega vidika. OZN se osredotoča predvsem na tri glavne razvojne teme: globalizacija, makroekonomska vprašanja in trajnostni razvoj, usmerjen na okoljsko-razvojna vprašanja.


OZN predvsem ustvarja politike, manjši delež njenih prizadevanj pa je usmerjen na operativno raven, torej delovanje na terenu.


Razvojna vprašanja obravnavajo naslednja telesa OZN:

  • Ekonomski in socialni svet (ECOSOC), ki je glavni organ OZN za usklajevanje razvojnih, ekonomskih in socialnih vprašanj.

  • Drugi odbor Generalne skupščine za ekonomska in finančna vprašanja  (www.un.org/esa) obravnava ekonomska in socialna vprašanja v okviru Generalne skupščine.

  • Skupina Združenih narodov za razvoj (UNDG), ki jo sestavljajo različna telesa Sekretariata, razvojnih skladov in programov, pomaga pri upravljanju in koordinaciji razvojnega področja znotraj Združenih narodov.

  • Komisija za izgradnjo miru (www.un.org/peace/peacebuilding) ima osrednjo vlogo pri izgradnji miru in združuje področja preprečevanja konfliktov, vzdrževanja miru, spoštovanja človekovih pravic, pravne države, humanitarne pomoči, obnove in dolgoročnega razvoja.

  • Oddelek za ekonomska in socialna vprašanja (DESA) je glavno telo, ki se v Sekretariatu ukvarja z ekonomskimi in socialnimi vprašanji.

Naloga organizacij, skladov in teles OZN je koordinacija pomoči med OZN, donatoricami in prejemnicami pomoči. Usmeritve telesom dajejo izvršni odbori. Slovenija je v letih od 2009 do 2011 drugič članica izvršnega odbora UNICEF. V tem obdobju prednostno usmerjamo na naslednja področja: zaščita otrok in izobraževanje deklic, izobraževanje o človekovih in otrokovih pravicah ter prizadevanje za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja.


Slovenija dejavno prispeva k oblikovanju skupnega stališča EU v okviru Drugega odbora Generalne skupščine. Sodeluje tudi v ECOSOC in njegovih komisijah, zlasti v Komisiji za trajnostni razvoj, Komisiji za prebivalstvo in razvoj ter Statistični komisiji.


Slovenija je aktivna tudi v posameznih pobudah, pri katerih države članice EU ne delujejo usklajeno, na primer v okviru Zelene skupine (Green Group).

Delovanje Slovenije v Organizaciji združenih narodov na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja

 

Slovenija dejavno sodeluje in namenja sredstva v okviru teles, konvencij in agencij Organizacije združenih narodov ter drugih globalnih institucij s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja, zlasti v okviru Drugega odbora OZN, Ekonomsko-socialnega sveta (ECOSOC), Komisije za trajnostni razvoj, Komisije za prebivalstvo in razvoj, Mednarodnega sklada Združenih narodov za otroke (UNICEF), Razvojnega programa Združenih narodov in Sklada Združenih narodov za prebivalstvo (UNDP/UNFPA), Organizacije Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO), Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD), Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR), Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), Konvencije o biotski raznovrstnosti (CBD), Konvencije za boj proti dezertifikaciji (UNCCD), Mednarodnega trgovinskega centra (ITC), Svetovne trgovinske organizacije (WTO) ter Globalnega sklada za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji (GFATM).

Več o delovanju OZN  na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja

Pomembnejši dokumenti OZN s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja