Skoči na vsebino

DELOVANJE ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV NA PODROČJU MEDNARODNEGA RAZVOJNEGA SODELOVANJA

Razlike med bogatimi in revnimi državami so eno pomembnejših področij delovanja Organizacije združenih narodov (OZN). V ospredju njenega delovanja so vprašanja trajnostnega razvoja – z okoljskega, ekonomskega in družbenega vidika. OZN se osredotoča predvsem na tri glavne razvojne teme: globalizacija, makroekonomska vprašanja in trajnostni razvoj.


Države članice OZN so septembra 2015 sprejele Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in z njo opredelile nov pristop mednarodne skupnosti do razvoja. Ključna značilnost nove agende je univerzalnost. Ob upoštevanju nacionalnih okoliščin bodo njenih 17 ciljev  uresničevale vse države sveta in ne le države v razvoju, kar je bilo značilno za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja Millennium Development Goals.. Agenda tako na uravnotežen način povezuje tri dimenzije trajnostnega razvoja; ekonomsko, socialno in okoljsko. Poleg 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki stremijo k odpravi revščine, zmanjševanju neenakosti, zagotovitvi napredka ter zaščite okolja, spoštovanju človekovih pravic in enakosti spolov, zagotavljanju blaginje, miru in varnosti, agenda prav tako vključuje usmeritve glede sredstev za njeno implementacijo ter okvir za spremljanje in pregled. Vodilo ciljev je "nikogar ne bomo pustili ob strani" - Leave No One Behind.


Posamezni cilji imajo razdelanih 169 podciljev ter sredstva za implementacijo in so opredeljeni tudi v temeljnem dokumentu mednarodne skupnosti glede financiranja za razvoj, Akcijski agendi iz Adis Abebe, ki je bila sprejeta na 3. mednarodni konferenci za financiranje za razvoj julija 2015.


Razvojna vprašanja obravnavajo naslednja telesa OZN:

  • Ekonomski in socialni svet (ECOSOC), ki je glavni organ OZN za usklajevanje razvojnih, ekonomskih in socialnih vprašanj.

  • Drugi odbor Generalne skupščine za ekonomska in finančna vprašanja obravnava ekonomska in socialna vprašanja v okviru Generalne skupščine.

  • Tretji odbor Generalne skupščine za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja naslavlja socialna in humanitarna vprašanja ter človekove pravice v okviru Generalne skupščine;

  • Skupina Združenih narodov za razvoj (UNDG), ki jo sestavljajo različna telesa Sekretariata, razvojnih skladov in programov, pomaga pri upravljanju in koordinaciji razvojnega področja znotraj Združenih narodov;

  • Komisija za izgradnjo miru ima osrednjo vlogo pri izgradnji miru in združuje področja preprečevanja konfliktov, vzdrževanja miru, spoštovanja človekovih pravic, pravne države, humanitarne pomoči, obnove in dolgoročnega razvoja;

  • Oddelek za ekonomska in socialna vprašanja (DESA) je glavno telo, ki se v Sekretariatu ukvarja z ekonomskimi in socialnimi vprašanji;

  • Visoki politični forum OZN za trajnostni razvoj je osrednja platforma Združenih narodov za trajnostni razvoj in ima ključno vlogo pri spremljanju napredka uresničevanja Agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja na globalni ravni.

OZN predvsem ustvarja politike, manjši delež njenih prizadevanj pa je usmerjen na operativno raven, torej delovanje na terenu. Naloga organizacij, skladov in teles OZN je koordinacija pomoči med OZN, donatoricami in prejemnicami pomoči. Usmeritve telesom dajejo izvršni odbori.

 

 

Delovanje Slovenije v Organizaciji združenih narodov na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja

 

Slovenija dejavno sodeluje in namenja sredstva v okviru teles, konvencij in agencij Organizacije združenih narodov ter drugih globalnih institucij s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja, zlasti v okviru Drugega in Tretjega odbora Generalne skupščine OZN, Ekonomsko-socialnega sveta (ECOSOC), Komisije za prebivalstvo in razvoj, Razvojnega programa Združenih narodov in Sklada Združenih narodov za prebivalstvo (UNDP/UNFPA), Organizacije Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO), Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), Konvencije o biotski raznovrstnosti (CBD), Svetovne trgovinske organizacije (WTO) ter humanitarnih segmentov OZN v Ženevi, predvsem Pisarne Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev (UN OCHA), Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR)  ter Mednarodne organizacije za migracije (IOM), Mednarodnega sklada Združenih narodov za otroke (UNICEF) in Svetovnega programa za hrano (WFP).

 

Slovenija dejavno prispeva k oblikovanju skupnega stališča EU v okviru Drugega odbora Generalne skupščine. Sodeluje tudi v ECOSOC in njegovih komisijah, zlasti v Komisiji za trajnostni razvoj, Komisiji za prebivalstvo in razvoj ter Statistični komisiji.
 
Več o delovanju OZN  na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja

Pomembnejši dokumenti OZN s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja