Skoči na vsebino

SLOVENSKI RAZVOJNI DNEVI 2013

 

Slovenski razvojni dnevi 2013, ki jih je Ministrstvo za zunanje zadeve organiziralo že petič, so osvetlili nekatera aktualna vprašanja na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Dogodka, ki je namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu mednarodnega razvojnega sodelovanja, se je udeležilo več kot 120 udeležencev. Med gosti so bili Kristalina Georgieva, evropska komisarka za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje, Rashid Khalikov, direktor urada Organizacije združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA), Laima Jurevičiene, Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Litve, ki je trenutno predsedujoča država EU, Kevin Gilroy, vodja oddelka za mir in razvoj, Prostovoljci Organizacije združenih narodov (UNV), predstavniki OECD, predstavniki drugih mednarodnih in nevladnih organizacij, resornih ministrstev in akademskih institucij.

 

 

Povzetki razprav

 

V razpravi Skladnost politik za razvoj so se udeleženci strinjali, da bo to pomemben element načrtovanja globalnega okvira po letu 2015, še posebej, ker glavna težava ostaja izvajanje sprejetih dogovorov na mednarodni ravni. Virov financiranja je zaradi gospodarske krize manj, zato je potrebno vključevanje zasebnih podjetij. Del odgovornosti in bremena na področju MRS bi morale prevzeti tudi nove gospodarske sile s svetovnega juga.

 

 

Druga razprava je potekala pod naslovom Enakost spolov in razvojno sodelovanje. Zavzemanje za enakost spolov pomeni spodbujanje družbene pravičnosti in človeškega dostojanstva, zahteva enako spoštovanje pravic moških in žensk. Uveljavljanje načela enakosti spolov ima muliplikativni učinek na mnogih področjih, npr. na zdravje, izobraževanje, upravljanje, zmanjševanje revščine, vendar je potrebno vanj tudi vlagati, hkrati pa predstavlja temeljni pogoj za izkoreninjenje revščine.

 

 

Udeleženci razprave Podnebne spremembe in turizem s pogledom na države v razvoju so se strinjali, da podnebne spremembe postajajo del načrtovanja turističnih dejavnosti. Turizem pri tem nastopa v dveh vlogah: prilagaja se na spremembe, obenem pa je velik proizvajalec emisij. Podnebno prilagojeni turistični ukrepi so zato nujni: potrebna je koherentna politika, vzgoja turistov, spreminjanje njihovih navad in pričakovanj, potrebna je inovativnost (tudi finančno spodbujena) in usmeritev v t. i. počasni turizem. Zeleni turizem je v Sloveniji ključni povezovalni in spodbujevalni element trajnostnih dobrih praks, tako zaradi vključenosti lokalnih skupnosti kot zaradi vpetosti v naravno okolje. Zavest o pomenu trajnostnega turizma bi bilo potrebno širiti na vseh ravneh, tudi v političnem delovanju.

 

 

Razprava, ki se je osredotočala na globalno učenje, je pokazala, da je Slovenija aktivna: izstopajo izobraževanja za človekove pravice in aktivnosti nevladnih organizacij na področju globalnega učenja. V formalnem izobraževalnem sistemu elementi globalnega učenja obstajajo, vendar so razpršeni, njihovo izvajanje je po mnenju nekaterih panelistov vprašljivo. Pokazala se je potreba po strateškem dokumentu na nacionalni ravni, ki bi omogočal strukturiran dialog z vsemi deležniki, med katerimi je zelo pomembno tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Pomemben korak naprej pomeni pobuda za pripravo takega dokumenta, ki se je oblikovala v razpravi.

 

 

V razpravi Globalno prostovoljstvo in humanitarna pomoč je bilo poudarjeno, da so profesionalizacija in učinkovita koordinacija prostovoljstva ter zagotavljanje varnosti za prostovoljce na kriznih območjih ključni za doseganje nadaljnjega razvoja. V Sloveniji obstaja visoka stopnja ozaveščenosti za pomoč drugim, žal pa sta v sistem Prostovoljci Organizacije združenih narodov (UNV) med več kot 7.000 prostovoljci vključena le dva Slovenca. Predstavljeno je bilo stališče NVO do uredbe EU o humanitarnih prostovoljcih ter nekatere pobude in projekti za izobraževanje prostovoljcev na ravni EU.

 

 

V razpravi Humanitarna pomoč – EU kot globalna donatorica in vloga malih držav so udeleženci ugotavljali, kako lahko Slovenija prispeva k izboljšanju na področju humanitarne pomoči. Komisarka je izpostavila področja, kjer je Slovenija aktivna (empatija do otrok v konfliktnih razmerah). Obstaja veliko navdušenja in aktivnosti, ki pa jih moramo pravilno usmeriti. Predstavljene so bile nekatere ideje, npr. poiskati niše, za katere v državi obstaja strokovno znanje, ki bi bilo uporabno za humanitarno pomoč, pa tudi nekateri primeri dobrih praks, npr. »delovanje bližje domu«, tj. delovanje v regiji; predvsem pa je potrebno skrbno preučiti, kje in kako koristno pomagati. Poslanka DZ je izpostavila, da se za mednarodno razvojno in humanitarno pomoč prispeva manj, kot bi si želeli, in da je treba razrešiti tudi nekatere dileme (multilateralno-bilateralno, podpora javnosti). Predstavljeno je bilo tudi delovanje NVO na področju mednarodne humanitarne in postkonfliktne pomoči.