Skoči na vsebino

SLOVENSKI RAZVOJNI DNEVI 2012

»Leto 2015 in pogled naprej«

V Mestnem muzeju Ljubljana so 4. in 5. oktobra 2012 potekali četrti Slovenski razvojni dnevi z naslovom »Mednarodno razvojno sodelovanje: leto 2015 in pogled naprej«. Dogodek sta organizirala slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve in platforma slovenskih nevladnih organizacij »SLOGA«. Razvojne dneve je odprl minister za zunanje zadeve Karl Erjavec.

 

 

Med udeleženci dogodka sta bila tudi generalni sekretar na avstrijskem ministrstvu za zunanje zadeve Johannes Kyrle in državni sekretar na makedonskem Sekretariatu za evropske zadeve Jovan Andonovski. V razpravi so sodelovali slovenski in tuji strokovnjaki, predstavniki vladnih in nevladnih organizacij ter akademskih krogov.

 

Minister Erjavec je v otvoritvenem nagovoru povedal, da je mednarodno razvojno sodelovanje med prednostnimi nalogami slovenske zunanje politike. Slovenija si prizadeva za krepitev razvojnega sodelovanja, ki lahko prispeva k hitrejšemu doseganju razvojnih ciljev tisočletja in prinaša nove priložnosti. Minister je zagotovil pripravljenost Slovenije, da izpolnjuje mednarodne zaveze in prispeva svoj delež k mednarodnemu razvojnemu sodelovanju.

 

 

Državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve dr. Božo Cerar je poudaril pomen razprave o razvojnih ciljih po letu 2015, ko se iztečejo roki za izpolnitev nalog, ki si jih je mednarodna skupnost zadala leta 2000. V tej luči je izrazil podporo procesu ocenjevanja izpolnitve zavez iz Resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije, ki je bila sprejeta leta 2008.

 

 

V razpravi Uresničevanje ciljev Slovenije na področju razvojnega sodelovanja in pogled naprej je bilo poudarjeno, da so pravni in institucionalni okvirji za izvajanje slovenskega mednarodnega razvojnega sodelovanja vzpostavljeni, prav tako partnerstva z državami prejemnicami in drugimi državami donatoricami. Prav partnerstva vzpostavljajo ozračje zaupanja, ki je potrebno za nadaljnja sodelovanja.

 

 

Udeleženci razprave Uresničevanje dogovorov konference Rio+20 so se strinjali, da je trajnostni razvoj proces, v katerem je potrebno sodelovanje vseh akterjev, tudi civilne družbe. Uresničevanje trajnostnega razvoja se začne doma. Zeleno gospodarstvo je priložnost za razvoj vseh držav sveta, ne glede na stopnjo njihove razvitosti. Tudi zeleno gospodarstvo ima v praksi širok globalni konsenz, čeprav mednarodne zaveze na tem področju še niso sprejete. Ni trajnostnega razvoja brez inovativnosti in iniciativnosti.

V razpravi Migracije in razvoj je bilo izpostavljeno, da so migracije naravni pojav, oblikovalec človeške vrste. Hkrati pa so kompleksen izziv, ki bi moral biti nadzorovan in urejen, za kar pa je potrebno enakopravno sodelovanje vseh zainteresiranih strani na svetovni ravni. Za dolgotrajne rešitve morajo biti migracije dobro usklajene z drugimi politikami, kot so zunanja politika, trgovinska politika in politika zaposlovanja. Sicer je že prišlo je do napredka pri povezovanju migracij in razvoja, vendar je potrebno na tem področju še veliko storiti. Ključnega pomena je socialna integracija priseljencev v gostiteljske skupnosti. Diaspore so pomembna povezava med migracijami in razvojem, njihov prispevek k razvoju prek nakazil je velik, vendar pa sodelujejo tudi pri prenosu znanja, spretnosti in tehnologij. Beg možganov je problem, ki ga je treba obravnavati v veliko večji meri. Posledično ostane v državah izvora pretežno starejše prebivalstvo, ki pogosto skrbi tudi za mlade.

 

 

Razprava Javno-zasebno partnerstvo in razvojno sodelovanje je pokazala, da uradne definicije javno-zasebnega partnerstva ni. To partnerstvo je lahko uspešno, če so cilji pravilno definirani, izbrani pravi razvojni projekti, natančno strukturirana pogodba, zagotovljena transparentnost, nadzor nad izvedbo ter učinkovit monitoring. Slediti je potrebno finančni zakonodaji, pripraviti dobre pravne podlage, predvsem pa je pomembno, da so razpisi pripravljeni strokovno in celovito.

 

 

Na delavnici Razpisi za razvojne projekte EU je bil podrobneje predstavljen sistem koordinacije mednarodnega razvojnega sodelovanja EU v državah prejemnicah preko 150 delegacij EEAS. Obrazložene so bile geografske in vsebinske prioritete oz. horizontalni programi ter razdelitev sredstev. Poudarjen je bil pomen sodelovanja s civilno družbo.


Podrobnejše razprave o panelih so dostopne na spodnjih povezavah:
Na razvojnih dnevih o vidikih sodelovanja Slovenije pri razvojnem sodelovanju
Trajnostni razvoj je nujen za vse, ne le za razvite
Erjavec kljub krizi obljubil nadaljevanje razvojnega sodelovanja
Na razvojnih dnevih o prednostih in pasteh javno-zasebnega partnerstva
Razvojni dnevi po oceni generalnega direktorja Štruklja pokrili aktualne vidike razvojnega sodelovanja
Brošura