Skoči na vsebino

POMEMBNEJŠI DOKUMENTI ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV IZ PODROČJA MEDNARODNEGA RAZVOJNEGA SODELOVANJA

Razvojna in ekonomska vprašanja:

  • Svetovni humanitarni vrh (Istanbul, 2016) je naslovil izzive mednarodne humanitarne pomoči, s poudarkom na pomenu spoštovanja humanitarnih norm, iskanju rešitev za konflikte po svetu, naslavljanju potreb vseh prizadetih v krizah, zmanjševanju humanitarnih potreb in prizadevanju  za učinkovitejše humanitarno financiranje. Slovenija se je pridružila vsem 32 splošnim zavezam ter hkrati najavila 22 nacionalni zavez na področju spoštovanja humanitarnih norm.
  • Konferenca Združenih narodov o zmanjšanju tveganja nesreč (Sendai, 2015) v okviru katere sta bila po dolgotrajnih pogajanjih sprejeta Sendajski akcijski okvir za obdobje 2015 - 2030, ki nadgrajuje leta 2005 sprejet Hjoški akcijski okvir za obdobje 2005-2015, in politična deklaracija, katere namen je obnoviti in okrepiti politično zavezanost krepitvi zmanjšanja tveganja nesreč;
  • Mednarodna konferenca o financiranju za razvoj (Adis Abeba, 2015) je potrdila zaključni dokument Akcijsko agendo iz Adis Abebe, ki je postala sestavni del Agende za trajnostni razvoj do leta 2030;
  • Pregledna konferenca Združenih narodov o razvojnih ciljih tisočletja (New York, 2010) je potrdila obstoječe zaveze ter spodbudila prizadevanja glede financiranja za doseganje razvojnih ciljev tisočletja;
  • Konferenca Združenih narodov na visoki ravni o svetovni finančno-gospodarski krizi in njenem vplivu na razvoj (New York, 2009) je obravnavala podporo državam v razvoju pri spopadanju s finančno-gospodarsko krizo ter posebno pozornost namenila najrevnejšim in najbolj ogroženim državam v razvoju;
  • Pregledna konferenca o financiranju za razvoj (Doha, 2008) je obravnavala uresničevanje Monterreyskega soglasja v luči globalnih izzivov, zlasti svetovne finančno-gospodarske krize ter krize preskrbe s hrano, energetske krize in posledic podnebnih sprememb;
  • Sklepni dokument Vrha Združenih narodov (New York, 2005) je potrdil zaveze dotedanjih razvojnih konferenc z namenom bolj intenzivnega in učinkovitega uresničevanja razvojnih ciljev tisočletja, sprejet pa je bil tudi časovni načrt za povečevanje uradne razvojne pomoči na 0,5 odstotka BND do leta 2009 in 0,7 odstotka do leta 2015;
  • Mednarodna konferenca o financiranju za razvoj (Monterrey, 2002), na kateri je bilo ustanovljeno partnerstvo za razvoj in sprejeti dogovori glede financiranja ukrepov za doseganje razvojnih ciljev tisočletja;
  • Deklaracija tisočletja (2000), na kateri je bilo sprejetih osem razvojnih ciljev tisočletja;
  • Mednarodna konferenca o okolju in razvoju (1992), na kateri so razvite države sprejele dogovor o usmerjanju 0,7 odstotka BND za uradno razvojno pomoč.

Trajnostni razvoj:

  • Vrh Združenih narodov o trajnostnem razvoju (New York, 2015) je soglasno sprejel Agendo 2030 za trajnostni razvoj, ki predstavlja zgodovinski dogovor mednarodne skupnosti za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti, zagotovitev napredka ter zaščite okolja za sedanje in bodoče generacije.
  • Zasedanje Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (Pariz, 2015) ali COP21 je sprejel Pariški podnebni sporazum, ki prvič v zgodovini spodbuja vse države pogodbenice k zniževanju emisij ter doseganju dolgoročnega cilja omejitve globalnega povečanja temperature pod 2 °C in aktivnemu prizadevanju za omejitev pod 1,5 ° C v primerjavi s predindustrijsko dobo;
  • Konferenca Združenih narodov o trajnostnem razvoju (Rio de Janeiro, 2012), bolj znana kot Rio + 20.  Na konferenci so bile obnovljene politične zaveze, pregledan dosežen napredek in naslovljeni novi izzivi trajnostnega razvoja: zeleno gospodarstvo, izkoreninjenje revščine ter institucionalni okvir za trajnostni razvoj;
  • Zasedanje ad hoc delovnih skupin Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in Kjotskega protokola (København, 2009);
  • Sklepni dokument Vrha Organizacije združenih narodov (2005), ki je potrdil dotedanje zaveze ter države pozval k uresničevanju Kjotskega protokola in začetku pogajanj za pripravo celovitega mednarodnega sporazuma za obdobje po letu 2012;
  • Kjotski protokol (1997, veljati je začel 2005) je prvi in trenutno edini delujoči mehanizem, ki določa zaveze glede zniževanja izpustov toplogrednih plinov za države Aneksa I;
  • Vrh o trajnostnem razvoju (Johannesburg, 2002), na katerem je bila potrjena potreba po večjem povezovanju, učinkovitosti ter usklajevanju ekonomske, socialne in okoljske razsežnosti trajnostnega razvoja. Za to je treba okrepiti mednarodni institucionalni okvir. Trenutno v okviru II. odbora potekajo pogajanja glede predvidenega srečanja Rio+20, ki bo leta 2012 v Braziliji;
  • Konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju (Rio de Janeiro, 1992), na kateri so bili sprejeti številni pomembni dokumenti, in sicer Agenda 21, program aktivnosti, ki prvič povezuje okolje in razvoj, Okvirna konvencija o spremembi podnebja, Konvencija o biotski raznovrstnosti ter Konvencija za boj proti širjenju puščav.