Skoči na vsebino

POMEMBNEJŠI DOKUMENTI EVROPSKE UNIJE S PODROČJA MEDNARODNEGA RAZVOJNEGA SODELOVANJA

Ključne podlage za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč EU predstavljajo relevantna poglavja Pogodbe o EU, junija 2017 sprejeto novo Evropsko soglasje o razvoju ter t.i. Cotonoujski partnerski sporazum, sklenjen med EU ter skupino afriških, karibskih in pacifiških držav za obdobje 2000–2020.

 

Evropsko soglasje o razvoju, sprejeto maja 2017, predstavlja novo skupno vizijo in akcijski načrt za izkoreninjenje revščine ter doseganje trajnostnega razvoja in podlago za delovanje EU in držav članic na področju razvojnega sodelovanja do leta 2030. Evropsko soglasje o razvoju naslavlja pet ključnih skupnih prioritet EU in držav članic - ljudi, planet, blaginjo, mir in partnerstva, ki so gonilna sila uresničevanja Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Posebno pozornost namenja trem dimenzijam trajnostnega razvoja (socialna, ekonomska, okoljska) in pomenu njihovega uravnoteženega naslavljanja. Vključuje tudi povezave med varnostjo, migracijami in razvojem, humanitarno pomočjo in razvojnim sodelovanjem ter poudarja vlogo žensk in mladih v trajnostnem razvoju. Soglasje narekuje učinkovitejše financiranje razvoja iz vseh razpoložljivih virov ter spremembe na področju izvajanja razvojnega sodelovanja EU in držav članic. Poudarja pomen partnerstev in odprtost skupnega delovanja za vse partnerje EU, vključno s civilno družbo in zasebnim sektorjem.

 

Cotonoujski sporazum določa politične, trgovinske in razvojne odnose med EU in skupino držav Afrike, Karibov in Pacifika (AKP). Sprejet je bil junija 2000 za obdobje do leta 2020 in je nasledil ter nadgradil prejšnje sporazume in konvencije. Cotonoujski sporazum je podlaga za črpanje sredstev iz Evropskega razvojnega sklada (EDF), iz katerega poteka  financiranje držav AKP. V luči izteka Cotonoujskega sporazuma so se pričela usklajevanja znotraj EU o odnosih med EU in državami AKP po letu 2020.

 

Evropsko soglasje o humanitarni pomoči je bilo sprejeto novembra 2007 (Ur. l. EU, 2008 C 25/01). Vzpostavlja strateški okvir s smernicami delovanja EU in držav članic pri zagotavljanju učinkovite, kakovostne in usklajene humanitarne pomoči in predstavlja zavezo EU in držav članic k usklajevanju svojega delovanja na podlagi skupnih ciljev in načel za posredovanje humanitarne pomoči.

 

Razvojno sodelovanje je v Lizbonsko pogodbo uvrščeno visoko med vrednote in cilje ter poudarjeno kot pomemben del zunanjega delovanja EU, ki je namenjeno trajnostnemu razvoju in odpravljanju revščine. Humanitarna pomoč je prvič opredeljena kot samostojno področje zunanjega delovanja. Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe in poglobitvijo evropskih integracij se krepi tudi vloga EU v svetu. Pričakovan je napredek pri učinkovitosti pomoči, kakovosti sodelovanja s partnerskimi državami in skladnosti politik za razvoj (Policy Coherence for Development – PCD).