Skoči na vsebino

VEČSTRANSKO MEDNARODNO RAZVOJNO SODELOVANJE

Slovenija je zagovornica okrepljenega multilateralnega sistema, ki temelji na učinkoviti Organizaciji združenih narodov, suvereni enakosti držav, kolektivni varnosti, mirnem reševanju sporov, samoodločbi narodov, visokih standardih človekovih pravic, močni vlogi mednarodnega prava, okrepljenem mednarodnem razvojnem sodelovanju, humanitarni pomoči in trajnostnem razvoju. Z mednarodnim razvojnim sodelovanjem Slovenija dopolnjuje in nadgrajuje svoje delovanje in prizadevanja v večstranskih organizacijah.

 

Večstransko razvojno sodelovanje predstavlja poglaviten delež mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije, ki se je v obdobju od leta 2008 do leta 2016 gibal med 57 in 70 odstotki celotne uradne razvojne pomoči Slovenije. Posledično predstavlja pomembno sredstvo implementacije mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, h kateremu je treba strateško pristopati. Slovenija kot članica mednarodnih organizacij, ki delujejo (tudi)  na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, sodeluje pri njihovem upravljanju in določanju njihovih strateških usmeritev ter za njihovo delovanje vplačuje redne prispevke (članarino) ali kapital. Pri tem – kolikor je mogoče in ustrezno – izhaja iz prednostnih vsebinskih področij in geografskih območij iz Resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči. Na teh področjih imajo Slovenija in slovenski izvajalci mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ustrezno strokovno znanje, hkrati pa tudi nadalje krepijo svoje zmogljivosti za uspešnejše vključevanje v dejavnosti mednarodnih organizacij na strani izvajanja.

 

V okviru mednarodnih organizacij, katerih članica je, se Slovenija občasno vključuje v dodatne dejavnosti (agencije, sklade, pobude…) na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči s prostovoljnimi prispevki za redno delovanje  in dodatnim angažmajem, pri čemer ravno tako sledi prednostnim vsebinskim področjem in geografskim območjem. Na odločitev o podpori delovanju in izvajanju dejavnosti posamezne večstranske organizacije preko prostovoljnih prispevkov  vplivajo zunanjepolitični cilji in prioritete, ocena učinkovitosti posamezne organizacije pri doseganju konkretnih ciljev, pretekle izkušnje Slovenije s sodelovanjem v okviru izbrane organizacije, pomen morebitnega dodatnega angažiranja v okviru izbrane organizacije (presoja o učinku ), vzporedne priložnosti, ki prinašajo dodano vrednost v primerjavi s preteklim načinom dela, ter neodvisne ocene o uspešnosti delovanja posameznih organizacij.

 

Delovanje v okviru večstranskih organizacij Slovenija vidi kot priložnost za vključujočo politiko, utemeljeno na večstranskem in enakopravnem dialogu, ter za izkoriščanje bogate vsebinske ekspertize, razvejane institucionalne mreže in tehnične infrastrukture, ki ima globalen domet, za učinkovitejše razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč. Poleg tega jo vidi kot priložnost za učenje in razvijanje novih načinov razvojnega sodelovanja, kot priložnost za sklepanje partnerstev z drugimi donatoricami  ter kot priložnost za nudenje svojih primerjalnih prednosti in znanj slovenskih strokovnjakov za reševanje globalnih vprašanj s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči.

 

Delovanje Slovenije v Evropski uniji na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja

 

V skladu s svojimi prioritetami se Slovenija aktivno vključuje v razprave o globalnih razvojnih in humanitarnih vprašanjih in sodeluje pri oblikovanju politik in strateških usmeritev razvojne politike EU.

 

Slovenija dejavno deluje pri delu teles EU, ki oblikujejo politiko ter programe in instrumente razvojne in humanitarne pomoči EU. Na delovni ravni slovenski delegati sodelujejo pri delu delovne skupine za razvojno sodelovanje Sveta EU (CODEV/DEVGEN), delovne skupine za afriške, karibske in pacifiške države (ACP) ter delovne skupine za humanitarno pomoč in pomoč v hrani (COHAFA). Prav tako sodelujemo pri pripravi sestankov generalnih direktorjev za razvojno sodelovanje. Na ministrski ravni poteka dialog med državami članicami na neformalnih sestankih ministrov za razvojno sodelovanje in sejah razvojnega Sveta EU za zunanje zadeve (Foreign Affairs Council FAC DEV).

 

Slovenija v proračun EU namenja znaten del sredstev, ki se državam prejemnicam pomoči posredujejo prek finančnih instrumentov razvojnega sodelovanja EU. Preko proračuna EU in izvenproračunskega Evropskega razvojnega sklada (EDF) nameni več kot polovico svoje uradne razvojne pomoči. Za Slovenijo so najpomembnejši finančni instrumenti IPA, ENI, DCI (predvsem njegovi tematski sklopi) in EDF.

 

Trenutno v EU potekajo razprave o zunanjem financiranju v okviru večletnega finančnega okvira (VFO) po letu 2020 (2021-2027), na podlagi predloga razreza bodočega proračuna EU, ki ga je Evropska komisija objavila 2. maja 2018 ter na podlagi predloga reforme zunanjih finančnih instrumentov, ki ga je Evropska komisija objavila 14. junija 2018.
Predlog Evropske komisije teži k združevanju večine trenutnih zunanjih finančnih instrumentov v skupni globalni instrument, s čimer naj bi se povečala učinkovitost ter skladnost zunanjega delovanja EU. Tako predlaga združitev večine obstoječih instrumentov v širok instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), s katerim bi bil zajet ves svet.
Slovenija sodeluje ter aktivno zagovarja svoja stališča v razpravah in pogajanjih o zunanjih finančnih instrumentih EU.  Predvidena časovnica sprejema predloga uredbe je do konca leta 2020.

 

Pomembnejši dokumenti EU s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja

 

Delovanje Slovenije v Organizaciji združenih narodov na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja

 

Slovenija dejavno sodeluje in namenja sredstva v okviru teles, konvencij in agencij Organizacije združenih narodov ter drugih globalnih institucij s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja, zlasti v okviru Drugega in Tretjega odbora Generalne skupščine OZN, Ekonomsko-socialnega sveta (ECOSOC), Komisije za prebivalstvo in razvoj, Razvojnega programa Združenih narodov in Sklada Združenih narodov za prebivalstvo (UNDP/UNFPA), Organizacije Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO), Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), Konvencije o biotski raznovrstnosti (CBD), Svetovne trgovinske organizacije (WTO) ter humanitarnih segmentov OZN v Ženevi, predvsem Pisarne Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev (UN OCHA), Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR)  ter Mednarodne organizacije za migracije (IOM), Mednarodnega sklada Združenih narodov za otroke (UNICEF) in Svetovnega programa za hrano (WFP).

 

Slovenija dejavno prispeva k oblikovanju skupnega stališča EU v okviru Drugega odbora Generalne skupščine. Sodeluje tudi v ECOSOC in njegovih komisijah, zlasti v Komisiji za trajnostni razvoj, Komisiji za prebivalstvo in razvoj ter Statistični komisiji. 
 

Pomembnejši dokumenti OZN s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja

 

Delovanje Slovenije v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja

 

Slovenija aktivno sodeluje tudi v Odboru za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD-DAC), kamor se je vključila 4. decembra 2013 in njegovih delovnih telesih, zlasti v delovni skupini za učinkovitost pomoči, delovni skupini za statistiko in strokovno posvetovalni mreži za evalvacije. Odboru poroča o izpolnjevanju zavez na področju financiranja za razvoj. Slovenija zaseda tudi funkcijo facilitatorke v Environet, pododboru DAC, ter se udeležuje mreže za enakost spolov Gendernet. Slovenija tudi podpira krepitev sodelovanja z Razvojnim centrom OECD, v katerega se je včlanila 2015, predvsem na področju sodelovanja z zasebnim sektorjem.

 

Junija 2017 se je zaključil prvi medsebojni pregled (peer review) razvojnega sodelovanja Slovenije. Pregled je potekal v času, ko Ministrstvo za zunanje zadeve pripravlja nove strateške usmeritve razvojnega sodelovanja. Slovenija je kot članica DAC zavezana k uresničitvi priporočil, kar bo Sekretariat DAC ponovno pregledal čez približno dve leti, s t.i. vmesnim pregledom, drugi peer review pa naj bi bil opravljen po preteku štirih do petih let, torej leta 2021 ali 2022. Med pregledom so bile prepoznane ključne prednosti razvojnega sodelovanja Slovenije (mdr. fleksibilnost in zanesljivost naše pomoči, ki temelji na prepoznavanju potreb partnerskih držav). Slednje predstavlja dober temelj za v prihodnje. Enako je z izpostavljenimi izzivi (mdr. skladnost politik za razvoj in koordinacija, celostni vladni pristop), ki zahtevajo podrobnejšo analizo vzrokov za stanje in določitev nadaljnjih korakov. Eden izmed njih je tudi priprava Strategije mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije. Javna predstavitev, glavne ugotovitve in priporočila (slovenski jezik, angleški jezik), celotno besedilo pregleda (angleški jezik).

 

Pomembnejši dokumenti OECD s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja