Skoči na vsebino

HUMANITARNI PRISPEVKI MEDNARODNIM ORGANIZACIJAM V LETU 2014

1. Humanitarni prispevek Visokemu komisariatu OZN za begunce (UNHCR) za Sirijo

 

Humanitarne razmere v Siriji se neprestano slabšajo, saj se oboroženo nasilje stopnjuje in širi po vsej državi. Težak je tudi položaj beguncev v sosednjih državah in položaj gostiteljskih skupnosti, zlasti v Libanonu in Jordaniji. Dostava humanitarne pomoči ostaja omejena. Po poročilih Urada OZN za koordinacijo humanitarne pomoči (OCHA), Direktorata Evropske komisije za humanitarne zadeve (DG ECHO) in drugih mednarodnih organizacij je z oboroženim nasiljem ogroženih in humanitarne pomoči potrebnih najmanj 10,8 milijona ljudi. Vsaj 4,7 milijona ljudi je ujetih v območjih, do kamor se prebije le malo ali nič pomoči.

 

Ocena je, da je v Siriji začasno razseljenih med 6,5 do 7,6 milijona ljudi. Vsak dan oboroženega nasilja se to število povečuje. Tisti, ki so lahko ubežali pred konfliktom pa živijo v zelo težkih razmerah in se borijo za zatočišče, hrano in varnost ter izobrazbo svojih otrok.

 

Vlada Republike Slovenije je januarja 2014 sklenila, da Republika Slovenija za humanitarno pomoč prizadetemu prebivalstvu v Siriji in sirskim beguncem v sosednjih državah Visokemu komisariatu OZN za begunce (UNHCR) nameni 30.000,00 EUR.

 

 

2. Humanitarni prispevek Svetovnemu programu za hrano (WFP) za Centralnoafriško Republiko


Centralnoafriška republika, ena najrevnejših držav na svetu, se sooča z alarmantnimi humanitarnimi razmerami. Kriza je prizadela 4,6 milijone ljudi, od tega je kar polovica otrok. Medversko in medetično  nasilje povzroča vedno večjo razselitev prebivalstva. Skoraj polovica prebivalstva potrebuje takojšnjo pomoč.

 

Od začetka decembra 2013 se je število notranje razseljenih oseb  povzpelo na 488.000, od tega je 60% otrok. Poleg velikega števila začasno razseljenih se je v sosednje države od decembra 2013 zateklo okoli 300.000 beguncev, ki prav tako potrebujejo nujno humanitarno pomoč.

 

Po pozivu OZN za humanitarno pomoč Centralnoafriški republiki (CAR) konec decembra 2013 je Slovenija  marca 2014 namenila 30.000 EUR Svetovnemu programu za hrano (WFP) za izvajanje nujnih ukrepov pomoči pri preskrbi s hrano v CAR. Z omenjenim prispevkom je Slovenija izpolnila del obveznosti v okviru svojega pristopa Konvenciji o podpori pri preskrbi s hrano (FAC).

 

 

3. Humanitarni prispevek Mednarodnemu odboru Rdečega križa (ICRC) za Južni Sudan

 

Humanitarne razmere v Južnem Sudanu se zaradi krize še naprej poslabšujejo. Po izbruhu nasilja v Jubi decembra 2013 se je nasilje hitro razširilo. V nekaj tednih je bilo v nasiljih ubitih ali ranjenih na tisoče ljudi, več sto tisoč pa jih je zapustilo domove. Varnostne razmere še naprej ostajajo zelo nestabilne in nepredvidljive, vrstijo se poročila o nadaljevanju nasilja in številnih primerih napadov na civiliste.

 

Po poročilih Urada OZN za koordinacijo humanitarne pomoči (OCHA) in Svetovnega programa za hrano (WFP) je v Južnem Sudanu že preko 1,4 milijona notranje razseljenih oseb (IDPs), v drugih državah pa preko 467.000 beguncev, ki so se zatekli v Etiopijo, Kenijo, Sudan in Ugando. Nujne humanitarne pomoči je potrebnih 1,5 milijona ljudi.

 

Slovenija je avgusta 2014 za blaženje humanitarnih potreb v Južnem Sudanu Mednarodnemu odboru Rdečega križa (ICRC) namenila prispevek v višini 30.000 EUR.

 

 

4. Humanitarni prispevek Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) za boj proti eboli

 

Ebola virusna bolezen, ki se je marca 2014 pojavila v Gvineji, se je hitro razširila tudi na sosednje države – Liberijo, Sierra Leone, Nigerijo in Senegal, pri čemer so nastale številne žrtve. Še posebej so virusu izpostavljeni zdravstveni in humanitarni delavci na terenu. Prizadete države se soočajo s pomanjkanjem zdravstvenega osebja in sanitetnega materiala za zadostno oskrbo obolelih. Prav tako lahko pričakujemo, da bo epidemija negativno vplivala tudi na varnostne, gospodarske, socialne razmere v prizadetih državah oziroma na vsakodnevno življenje tamkajšnjih prebivalcev.


Mednarodna skupnost se pospešeno odziva na humanitarne pozive prizadetih držav. V okviru OZN je bila na pobudo generalnega sekretarja Ban Ki-moona vzpostavljena misija OZN za odziv na Ebola virus (UNMEER), ki nudi potrebno pomoč obolelim v regiji in si prizadeva za čim hitrejšo zajezitev okužbe, v okviru EU pa je bila ustanovljena posebna delovna skupina, ki zagotavlja koordinacijo evropskih prizadevanj v boju proti eboli. Pomoč so v veliki meri najavile tudi posamezne države EU.


Vlada Republike Slovenije se je odzvala na poziv Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in oktobra 2014 sprejela sklep, da za humanitarno pomoč ob epidemiji ebole WHO nameni 30.000 EUR.