Skoči na vsebino

SPLOŠNO MEDNARODNO JAVNO PRAVO

Dejavnosti v okviru Organizacije združenih narodov

 

Organizacija združenih narodov (v nadaljevanju OZN) je nosilna mednarodna organizacija. Ustanovna listina OZN, podpisana 26. junija 1945, je institucionalni okvir za mednarodne odnose in temelj progresivnega razvoja mednarodnega prava.

 

Generalna skupščina OZN (Šesti odbor)

 

Generalna skupščina OZN je eden glavnih organov OZN, v katerem so zastopane vse članice OZN. Sestaja se na rednih letnih zasedanjih. Generalna skupščina zaseda v plenumu in v šestih glavnih odborih. Šesti odbor obravnava mednarodnopravna vprašanja. Teme za obravnavo na posameznem zasedanju šestega odbora določi biro odbora, v njem pa so predstavniki vseh regionalnih skupin in je imenovan pred vsakim zasedanjem. Biro sestavljajo predsedujoči odboru, podpredsedniki in poročevalec. Funkcije rotirajo med regionalnimi skupinami. Odbor praviloma zaseda oktobra in novembra. Najbolj pomemben del razprave poteka v t. i. tednu mednarodnega prava, ko se zasedanja udeležijo mednarodnopravni svetovalci zunanjih ministrstev. Takrat odbor obravnava poročilo Komisije za mednarodno pravo in opravi razpravo s predsedniki mednarodnih sodišč (ICJ, ICC, ITLOS, ICTY, ICTR, SCSL itd.). Odbor na koncu zasedanja sprejme osnutke resolucij glede posameznih obravnavanih tem, nato formalno sprejme plenum Generalne skupščine. Delo Generalne skupščine je določeno s postopkovnimi pravili.

 

Meddržavno sodišče

 

Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu je glavni sodni organ OZN. Razsoja v sporih med državami in daje svetovalna mnenja Generalni skupščini in Varnostnemu svetu OZN. Statut Meddržavnega sodišča ima naravo mednarodne pogodbe in je priloga Ustanovne listine OZN. Vse države članice OZN so tudi pogodbenice Statuta Meddržavnega sodišča. Z Ustanovno listino OZN (94. člen) se država zaveže, da se bo podredila odločitvi sodišča v vsakem sporu, v katerem bi bila stranka. Sodišče sestavlja 15 sodnikov, ki jih na vzporednih volitvah izvolita tako Generalna skupščina kot Varnostni svet. Sodniških kandidatov ne določajo države, temveč nacionalna skupina arbitrov Stalnega arbitražnega sodišča. Sodišče je do danes razvilo pomembno mednarodno sodno prakso.

 

Varnostni svet OZN

 

Varnostni svet OZN je glavni organ OZN za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Varnostni svet ima pet stalnih in deset nestalnih članic, ki se volijo za obdobje dveh let in ne morejo biti takoj ponovno izvoljene za naslednje dveletno obdobje. Ustanovna listina OZN navaja dve veliki skupini vprašanj, ki tvorijo jedro pristojnosti Varnostnega sveta: mirno reševanje sporov (VI. poglavje) in delovanje v primeru ogrožanja miru, kršitev miru in agresivnih dejanj (VII. poglavje). Tema skupinama ustrezata dve temeljni obliki ravnanja. V primeru mirnega reševanja sporov sme Varnostni svet dati priporočilo, v primeru ogrožanja miru, kršitev miru ali agresivnih dejanj pa sme dati priporočila ali odrediti obvezujoče ukrepe, vključno s prisilnimi ukrepi (sankcije ali uporaba sile). Sklepi (praviloma resolucije) Varnostnega sveta so za države članice OZN obvezujoči (25. člen Ustanovne listine OZN). Varnostni svet odloča z glasovanjem držav članic sveta. Stalne članice imajo pravico veta. Delo Varnostnega sveta določajo »začasna postopkovna pravila«, ki niso bila nikoli uradno sprejeta.

 

Varnostni svet je v svoji praksi uvedel številne novosti, ki so razširile uporabo njegovih pooblastil na podlagi Ustanovne listine OZN (ustanovitev mednarodnih kazenskih sodišč za nekdanjo Jugoslavijo in Ruando, delovanje sankcijskih odborov, protiterorističnega odbora (resolucija 1373), odbora za prepoved širjenja orožij za množično uničevanje (resolucija 1540) itd.).

 

Svet za človekove pravice

Ogled področja dela Sveta za človekove pravice.

 

Sekretariat OZN

 

Sekretariat OZN skrbi za delo organov OZN in deluje pod vodstvom generalnega sekretarja OZN, ki je  najvišji upravni uslužbenec organizacije. Sekretariat OZN med drugim opravlja tudi naloge depozitarja številnih mednarodnih pogodb. Za izvajanje teh nalog je pristojen oddelek za mednarodne pogodbe.

 

Komisija za mednarodno pravo

 

Komisija za mednarodno pravo (ILC) pripravlja predloge za kodifikacijo in progresivni razvoj mednarodnega prava. Komisija je strokovni organ, ki ga sestavljajo ugledni pravni strokovnjaki. Izvoljeni so v osebnem svojstvu in ne kot predstavniki držav. Komisija je pomožni organ Generalne skupščine in ima 34 članov, ki se vsako leto sestanejo v Ženevi na dveh zasedanjih, v skupnem trajanju dvanajst tednov. Komisija o svojem delu poroča šestemu odboru Generalne skupščine OZN, ki odloča o nadaljnji usodi pripravljenih gradiv. Komisija je do sedaj pripravila večino osnutkov besedil mednarodnih pogodb OZN.

 

Član komisije je od leta 2006 dalje tudi dr. Ernest Petrič, sodnik Ustavnega sodišča RS.

 

 

Dejavnosti v okviru Evropske unije

 

V okviru Sveta Evropske unije delujejo pripravljalna telesa, med njimi na področju mednarodnega prava COJUR in njegovi podskupini COJUR/ICC ter COMAR za pravo morja, ki sta predstavljeni posebej.

 

 

Dejavnosti v okviru Sveta Evrope

 

V okviru Sveta Evrope (v nadaljevanju SE) se v Odboru pravnih svetovalcev za mednarodno javno pravo (CAHDI) srečujejo pravni svetovalci za mednarodno pravo zunanjih ministrstev držav članic ter držav in organizacij s statusom opazovalk, kot npr. ICRC, INTERPOL, OCHA.

 

Delo temelji predvsem na izmenjavi informacij med državami, in sicer tako glede pravne ureditve kot iz nje izhajajoče prakse.

 

CAHDI obravnava naslednje vsebine, ki jih pokrivata tudi COJUR in šesti odbor Generalne skupščine OZN:


- aktualne teme s področja mednarodnega prava,

- imunitete držav in mednarodnih organizacij,
- izvajanje sankcijskega režima OZN in mednarodnih pogodb SE,
- sodne primere pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP),
- mirno reševanje sporov,

- pogodbeno stanje mednarodnih pogodb SE,
- pregled pridržkov k mednarodnim pogodbam in ugovorov nanje,
- mednarodno humanitarno pravo,
- Mednarodno kazensko sodišče in druge kazenske tribunale,
- boj proti terorizmu v okviru SE in drugih mednarodnih teles.

 

Posebna tema v zadnjem času je tudi pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP). Zato je bila oblikovana posebna delovna skupina, v kateri ima kot opazovalca svojega predstavnika tudi CAHDI. Ker je bila EKČP oblikovana za države, je potrebno pred pristopom EU kot mednarodne organizacije vzpostaviti ustrezen sistem in prilagoditi določbe konvencije.