Skoči na vsebino

DRŽAVNE MEJE

Meddržavne komisije za vzdrževanje državne meje

 

V meddržavnih komisijah za državne meje je zastopano tudi Ministrstvo za zunanje zadeve. Meddržavne komisije za mejo so ustanovljene in njihove naloge določene v mednarodnih pogodbah, ki opredeljujejo označevanje in vzdrževanje državne meje. Zapisniki zasedanj komisij med drugim opredeljujejo tudi letni programa dela (obseg vzdrževalnih in meritvenih del na meji).

 

Sektor za mednarodno pravo je pristojen za mednarodnopravne vidike delovanja omenjenih komisij. 

 

Zakon o nadzoru državne meje (Ur. l. RS, št. 60/07) v 10. členu določa, da strokovno tehnična opravila v zvezi z označevanjem mejne črte opravlja upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, v 12. členu pa, da je v primeru, ko mora biti mejna črta na podlagi mednarodne pogodbe prosta drevja, grmičevja in drugega rastlinja, ki zmanjšuje vidnost mejnih oznak ali poteka mejne črte, za zagotovitev vidnosti zadolžen upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. Poleg tega 106. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 47/06) določa, da državno mejo označi, vzdržuje in obnavlja geodetska uprava v skladu z ratificirano mednarodno pogodbo.

 

Vidnost mejnih oznak in poteka mejne črte v naravi je pomembna za življenje obmejnega prebivalstva in izvajanje različnih izvajalcev gradbenih, kmetijskih ali drugih del neposredno ob državni meji. Vsak nedovoljen poseg v prostor prek državne meje predstavlja kršitev nedotakljivosti ozemlja sosednje države in hkrati tudi mejni incident. Mejniki, ki označujejo potek državne meje istočasno pomenijo tudi oznako posestne meje, zato je njihova vidnost pomembna za lastnike zemljiških parcel ob črti državne meje.

 

V času priprave novih mednarodnih pogodb o vzdrževanju državne meje si je slovenska delegacija prizadevala za podaljšanje časa za izvedbo redne periodične kontrole s 5 na 8 let in za zožitev širine pasu, v katerem je potrebno odstraniti vegetacijo ob mejni črti. Istočasno se je po vstopu Slovenije v schengenski pravni red in odpravi nadzora na notranjih mejah EU zelo povečala dinamika dejavnosti državljanov na mejni črti. S tem je naraslo število poškodovanih mejnikov in uničenih mejnih znakov, zato je potrebnih vedno več vzdrževalnih del.

 

• Mešana slovensko-avstrijska komisija za mejo

 

Ustanovljena je bila na podlagi 21. člena Pogodbe med SFR Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o skupni državni meji z dne 8. aprila 1965. To pogodbo je RS nasledila z izmenjavo not 16. 10. 1992. V okviru komisije delujeta dve mešani tehnični skupini, ki ju vodijo geodetski strokovnjaki. Mešani tehnični skupini o svojem delu poročata komisiji.

 

• Mešana slovensko-italijanska komisija za vzdrževanje državne meje

 

Ustanovljena je bila na podlagi Konvencije med Vlado SFR Jugoslavije in Republike Italije o vzdrževanju državne meje, ki je bila podpisana 29. 10. 1980. To mednarodno pogodbo je RS nasledila, 7. 3. 2007 pa je bila podpisana Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado italijanske republike o vzdrževanju državne meje velja od 24. 5. 2011. V okviru novoustanovljene komisije deluje tudi Mešana slovensko-italijanska strokovna skupina za vzdrževanje državne meje, v kateri sodelujejo geodetski strokovnjaki obeh držav.

 

• Mešana slovensko-madžarska komisija za obnavljanje, označevanje in vzdrževanje državne meje

 

Ustanovljena je bila na podlagi Konvencije med Zveznim izvršnim svetom Skupščine SFRJ in vlado Ljudske republike Madžarske o obnavljanju, zaznamovanju in vzdrževanju mejne črte in mejnih oznak na jugoslovansko-madžarski državni meji, ki je bila podpisana 20. 10. 1983. RS je to konvencijo nasledila leta 1995. V okviru komisije delujeta Mešana strokovna komisija in Mešana delovna skupina, ki izvajata program dela komisije v zvezi s periodično kontrolo mejne črte in mejnikov ter prenove in vzdrževanja.

 

Vprašanje določitve meje z Republiko Hrvaško

 

Po več kot dvajsetletnem reševanju odprtega vprašanja določitve meje sta RS in Republika Hrvaška 4. 11. 2009 v Stockholmu podpisali arbitražni sporazum. S sporazumom sta rešitev spora glede meje na morju in na kopnem poverili ad hoc arbitraži. Na podlagi sporazuma je ustanovljeno arbitražno sodišče (1. člen) s petimi arbitri, ki sta jih strani imenovali skladno z določbami sporazuma. S sporazumom pogodbenici določata tudi nalogo arbitražnega sodišča, uporabljeno pravo, kot odločilni datum za presojo 25. 6. 1991, arbitražni postopek, način izdaje razsodbe, ki bo zavezujoča za obe strani in bo pomenila dokončno rešitev spora. Naloga arbitražnega sodišča je določiti potek meje med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in na morju, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij (3. člen).