Skoči na vsebino

OROŽJE ZA MNOŽIČNO UNIČEVANJE

Republika Slovenija je pogodbenica vseh najpomembnejših mednarodnih konvencij o neširjenju jedrskega orožja in prepovedi drugih vrst orožja za množično uničevanje, med drugim:

 

Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (Non-Proliferation Treaty - NPT) je bila ena prvih mednarodnih pogodb, katere nasledstvo je Slovenija notificirala po svoji osamosvojitvi. NPT je krovna pogodba za aktivnosti mednarodne skupnosti na področju jedrske razorožitve, preprečevanja širjenja jedrskega orožja (neproliferacije) in miroljubne (civilne) rabe jedrske energije. Slovenija se v tem kontekstu zavzema za svet brez jedrskega orožja in si želi večjega napredka mednarodne skupnosti na tem področju.

 

Slovenija je članica Mednarodne agencije za atomsko energijo (International Atomic Energy Agency - IAEA) od 21.9.1992. Aktivno sodeluje zlasti na področjih jedrske varnosti, varovanja jedrskega materiala in varstva pred sevanji. Slovenija je bila prvič članica Sveta guvernerjev IAEA v obdobju 1997-1999 in mu je predsedovala v enoletnem obdobju 1998-1999.  Na 49. Generalni konferenci leta 2005 je bila Slovenija znova izvoljena kot članica Sveta guvernerjev, v septembru 2006 pa je postala tudi predsedujoča (predsedujoči dr. Ernest Petrič, Stalni  predstavnik Republike Slovenije pri IAEA ter veleposlanik Republike Slovenije v Avstriji) za dobo enega leta. Slovenija ponovno kandidira za mesto v Svetu guvernerjev IAEA v letih 2016-18, o čemer bo odločala Generalna konferenca IAEA septembra 2016.

 

Slovenija je Pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (Comprehensive Nuclear Test Ban Treaty – CTBT), ki  sicer še ni stopila v veljavo, podpisala 24.09.1996 in ratificirala 31.8.1999. Slovenija se pridružuje naporom Evropske unije za začetek veljavnosti CTBT. CTBT bo začel veljati, ko ga bodo ratificirale vse države iz Aneksa II CTBT (Egipt, Indija, Iran, Kitajska, Severna Koreja in ZDA).

 

Slovenija je Konvencijo o prepovedi izpopolnjevanja, proizvajanja, in ustvarjanja zalog bakteriološkega (biološkega) in toksičnega orožja ter o njegovem uničevanju (Convention on the Prohibition of the Development, Production and Stockpiling of Bacteriological and Toxin Weapons and on their Destruction – BTWC) nasledila leta 1992 z Aktom o notifikaciji nasledstva glede konvencij OZN.

 

Slovenija je bila leta 1993 med prvimi podpisnicami Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju (Convention on the Prohibition of the Development, Production, Stockpiling and Use of Chemical Weapons and on Their Destruction – CWC) leta 1997 je konvencijo ratificirala in tega leta je tudi stopila v veljavo. Slovenija je že bila članica Izvršnega sveta OPCW v obdobju od 2000 do 2002, svojo kandidaturo pa je najavila tudi za obdobje od 2010 do 2012. Zakon o nadzoru strateškega blaga posebnega pomena za varnost in zdravje je bil sprejet leta 2006, implementira pa tako BTWC, kot CWC, pa tudi določila Avstralske skupine.

 

Slovenija dejavno sodeluje pri mednarodnih prizadevanjih za preprečevanje širjenja orožij za množično uničevanje.

 

V letu 2000 je postala članica dveh mednarodnih nadzornih režimov na tem področju, in sicer Zanggerjevega odbora (Zangger Committee – ZAC) in Skupine jedrskih dobaviteljev (Nuclear Suppliers Group – NSG). Članice teh dveh režimov, večinoma gre za najrazvitejše industrijske države, usklajujejo svojo politiko pri krepitvi nadzora nad strateškimi snovmi in tehnologijo, ki jih je mogoče zlorabiti za izdelavo jedrskega orožja. Leta 2004 je Slovenija postala članica Avstralske skupine (Australia Group – AG), ki združuje države, ki so uvedle visoke standarde na področju kontrole nad izvozom biološkega in kemičnega orožja ter izdelkov in tehnologije z dvojno rabo (»dual-use goods«).

 

Leta 2014 je Slovenija postala članica Wassenaarskega Aranžmaja (t.i. Wasenaar Arrangemet), s sedeže, na Dunaju, ki združuje države izvoznice konvencionalnega orožja in blaga z dvojno rabo. Slovenija doslej ni uspela postati članica Mednarodnega režima za rakete in raketno tehnologijo (MTCR), kjer je vložila prošnjo za članstvo že leta 2004, ki je bila osvežena oktobra 2014. Slovenija pričakuje, da bo postala članica MTCR v naslednjih letih, zlasti v luči dejstva, da v skladu z Uredbo Evropske unije o nadzoru blaga z dvojno rabo (428/2009) že izvaja nadzor nad izvozom raket in raketne tehnologije.

 

Haaški kodeks vedenja proti širjenju balističnih izstrelkov (Hague Code of Conduct against Ballistic Missile Proliferation – HCOC) je najbolj konkretna iniciativa na področju boja proti proliferaciji balističnih izstrelkov, kateri se je pridružila tudi Slovenija. Slovenija od leta 2005 sodeluje v Varnostni pobudi proti širjenju orožij za množično uničevanje (»Proliferation Security Initiative - PSI«). Temeljni namen PSI, v kateri trenutno sodeluje več kot 80 držav, je prestrezanje ilegalnih tovorov orožij za množično uničevanje, namenjenim teroristom ali organiziranim kriminalnim združbam.