Skoči na vsebino

SKUPNA VARNOSTNA IN OBRAMBNA POLITIKA

Skupna varnostna in obrambna politika (SVOP) je pomemben element Skupne zunanje in varnostne politike (SZVP). Njen poglavitni cilj je zagotavljanje varnosti in stabilnosti, preprečevanje konfliktov, pokonfliktna obnova ter uveljavljanje drugih interesov SZVP. SVOP zajema operacije in misije kriznega upravljanja v podporo miru in stabilnosti, reforme varnostnega sektorja, krepitvi pravne države in na drugih področjih, zagotavljanje pomoči v primeru naravnih, humanitarnih in drugih katastrof, razvoj zmogljivosti, novih instrumentov in konceptov.


Razvoj


Začetki SVOP segajo v petdeseta leta s podpisom sporazuma o obrambni uniji VB, Francije in držav Beneluksa. Zahodnoevropska obrambna unija (WEU) je z Natom tvorila osnoven okvir sodelovanja glede evropske obrambne in varnostne politike. S hitrim razvojem SZVP, koncem hladne vojne in krizo na območju nekdanje Jugoslavije je postalo jasno, da potrebuje EU konkretne instrumente, okvir in zmogljivosti za preprečevanje in upravljanje konfliktov. Francosko-britanski vrh v St. Maloju 1998 je v pomembnem obsegu definiral okvir in glavne cilje SVOP. Evropski svet v Kölnu 1999 in Amsterdamska pogodba so formalno potrdili vlogo in definiral cilje SVOP.


Razvoj SVOP je bil od tega trenutka naprej izjemno hiter in dinamičen na področju razvoja institucionalnega okvirja, postopkov ter zmogljivosti. Od prve civilne policijske SVOP misije 2003 v BiH je SVOP zrasla po obsegu, razširila nabor zmogljivosti, skrajšala odzivnost, optimizirala institucionalni okvir in postopke ter postala pomemben del celovitega EU pristopa. Ključnega pomena v razvoju SVOP je uveljavitev Lizbonske pogodbe 2009, ki je med drugim bistveno nadgradila institucionalni okvir, okrepila celovit pristop ter okrepila skupne temelje SVOP.


Evropska varnostna strategija


Evropska varnostna strategija z naslovom iz 2003, vključno z dopolnitvami 2008, zagotavlja politični in strateški okvir za zaznavanje in odzivanje EU na varnostne, politične in druge izzive globalnega okolja. Strategija definira varnostno okolje in glavne izzive evropski varnosti, od terorizma, širjenja orožij za množično uničevanja, regionalnih konfliktov, propadlih držav, organiziranega kriminala, kibernetskih groženj in drugega. Strategija kot tri glavne cilje definira preprečevanje konfliktov z uporabo civilnih in vojaških instrumentov, krepitev varnosti v evropski soseščini na Zahodnem Balkanu, Bližnjem vzhodu in Kavkazu ter spodbujanje učinkovitega multilateralizma skladno z Ustanovno listino Združenih narodov.


Institucionalni okvir


Politični okvir, ki strateško ter operativno odloča in usmerja razvoj SVOP, zajema Svet EU, Politično-varnostni svet ter ustrezna delovna telesa za področje civilnih, vojaških, pravnih in drugih vidikov. Za njeno izvajanje skrbi Visok predstavnik in Evropska skupna zunanja služba skupaj z državami članicami.


Zmogljivosti


Začetne vojaške aktivnosti so bile definirane s t.i. Petersberškimi nalogami, ki obsegajo izvajanje mirovnih operacij, vzpostavitev miru, zagotavljanje humanitarne pomoči in zagotavljanje pomoči v primeru naravnih in drugih katastrof. Razvoj civilne komponente kriznega upravljanja se je začel 2000 z odločitvijo v Feiri in definiranjem aktivnosti na področju policije, pravosodja, javne administracije in civilne zaščite na podlagi usmerjevalnega dokumenta za razvoj civilnih zmogljivosti. Razvoj vojaške komponente kriznega upravljanja se je nadaljeval leta 1999 s sprejemom vojaškega usmerjevalnega dokumenta, vzpostavitvijo evropskih bojnih skupin in skupnim razvojem namenske industrije in raziskav.


Razvoj zmogljivosti pomeni tudi sistematično krepitev sodelovanja z zunanjimi partnerji in krepitev horizontalne integracije znotraj EU. Evropska obrambna agencija je tako zadolžena za dolgoročen razvoj koherentne politike na področju obrambne industrije in trga, raziskav, razvoja in oborožitve. Ključnega pomena zlasti postaja bolj učinkovita povezava vseh EU politik in instrumentov v smislu koherentnega in celovitega SZVP pristopa.


EU konstantno razvija politike in aktivnosti, kot so npr. pomoč pri reformi varnostnega sektorja (SSR), razorožitve, demobilizacije in reintegracije (DDR), krepitev pravne države (RoL) in drugo, ki so pomemben element tako v fazi preprečevanja konfliktov kot pokonfliktnega upravljanja.


Berlin plus


Pomemben mejnik v razvoju zmogljivosti je tudi t.i. Berlin plus aranžma, ki EU omogoča dostop in uporabo Natovih zmogljivosti glede načrtovanja in njihove uporabe. Obe organizaciji sta tudi razvili okvir sodelovanja, katerega cilj je komplementaren razvoj zmogljivosti. EU ima na področju kriznega upravljanja razvito sodelovanje tudi z Združenimi narodi, Afriško unijo in drugimi organizacijami. Tudi sodelovanje tretjih držav v EU operacijah v pomembnem obsegu povečuje zmogljivosti.


Slovenija in SVOP


Slovenija podpira nadaljnji razvoj SVOP kot instrumenta za uveljavljanje skupnih in nacionalnih interesov ter v smislu krepitve globalne vloge in odgovornosti EU za mednarodni mir in varnost. Slovenija bo nadaljevala tudi z aktivnim sodelovanjem v SVOP operacijah in misijah skladno s političnimi in varnostnimi interesi ter v smislu skupne odgovornosti in delitve bremen.