Skoči na vsebino

EVROMEDITERANSKO PARTNERSTVO

 

Že več kot deset let je evro-mediteransko partnerstvo osrednji okvir odnosov med EU in južnimi mediteranskimi partnericami. EU je v devetdesetih letih začela pripravljati »Novo mediteransko politiko«, ki je bila oblikovana na barcelonski konferenci (27.–28. novembra 1995). S tem se je začel t. i. barcelonski proces oz. evro-mediteransko partnerstvo (Euromed), katerega glavni cilj je doseganje dolgoročne stabilnosti na območju Sredozemlja. V barcelonskem procesu sodelujejo vse članice EU, Turčija, Alžirija, Maroko, Tunizija, Egipt, Sirija, Izrael, Jordanija, Libanon in Palestinska oblast ter od začetka novembra 2007 tudi Albanija in Mavretanija. Evro-mediteransko partnerstvo je edini forum (poleg OZN), kjer za isto mizo sedijo Izrael in Palestinci. Libija ima od leta 1999 status opazovalke.

 

Barcelonska deklaracija (leta 1995) je začrtala tri skupine ciljev: oblikovanje političnega in varnostnega, ekonomskega ter kulturnega in socialnega partnerstva.

 

Vrh ob 10. obletnici barcelonskega procesa, 27. in 28. novembra 2005 v Barceloni, je bil namenjen sprejemu konkretnih odločitev, ki naj bi vodile k nadaljnjemu razvoju in krepitvi evro-mediteranskega partnerstva. Sprejeta sta bila dva dokumenta – Petletni delovni program in Kodeks ravnanja proti terorizmu (»Code of Conduct on countering terrorism«). Petletni delovni program je začrtal predvsem naslednje: pospešitev političnega dialoga in reform, pristop k reševanju regionalnih in globalnih groženj varnosti in stabilnosti, podpora trajnostnemu socialno-gospodarskemu razvoju, pospešitev dejavnosti, ki bi privedle do oblikovanja območja proste trgovine, krepitev dejavnosti, povezanih z očiščenjem Sredozemskega morja, krepitev sodelovanja na področju izobraževanja in kulture, celovit pristop k reševanju migracijskih vprašanj. S Kodeksom ravnanja proti terorizmu so se partnerice zavezale k okrepitvi sodelovanja v boju proti terorizmu.

 

Izhajajoč iz Petletnega delovnega programa (do leta 2010) so se ministri za zunanje zadeve dogovorili o rednih vsakoletnih srečanjih konec leta, na katerih bodo pregledali opravljeno delo preteklega leta in sprejeli program dejavnosti za naslednje leto. Na zadnji konferenci ministrov za zunanje zadeve v Lizboni na Portugalskem 5.–6. novembra 2007 je bil sprejet dokument »Sklepi iz Lizbone«, ki je hkrati vsebinski programski okvir dejavnosti za leto 2008. V tem letu bo potekalo deset srečanj na ministrski ravni (za področja informacijske družbe, turizma, kulture, zdravja, zaposlovanja, voda, industrije, trgovine, financ in zunanjih zadev) ter druge dejavnosti.

 

Evro-mediteransko partnerstvo dobiva tudi druge konkretnejše oblike sodelovanja. Leta 2004 je bila ustanovljena Evro-mediteranska parlamentarna skupščina (EMPA). Sestavlja jo 240 parlamentarcev (120 iz EU – od tega 75 iz nacionalnih parlamentov članic EU in 45 iz Evropskega parlamenta – in 120 iz sredozemskih partneric). EMPA ima posvetovalno vlogo; sprejema resolucije – priporočila barcelonskega procesa. Zadnje plenarno zasedanje je bilo marca 2007 v Tunisu. Predsedstvo EMPA je za obdobje enega leta od Tunizije prevzela Grčija.

 

Leta 2005 je bila v Aleksandriji ustanovljena Evro-mediteranska fundacija za dialog med kulturami »Anna Lindh«, ki naj bi postala katalizator vseh pobud, katerih cilj sta poglabljanje dialoga in splošnega razumevanja kultur ter promocija področij kulturnega zbliževanja med državami in narodi Sredozemlja. Financiranje temelji na dveh virih: proračunu EU in prispevkih članic evro-mediteranskega partnerstva.

 

EU spodbuja mediteranske partnerice, da pospešijo sprejem in izvajanje sporazumov o prosti trgovini, tudi z namenom izpolnitve cilja Barcelonske deklaracije, ki predvideva oblikovanje območja proste trgovine v evro-mediteranski regiji do leta 2010. Februarja 2004 so Egipt, Jordanija, Maroko in Tunizija podpisale Agadirski sporazum o prosti trgovini. Ta in drugi sporazumi o prosti trgovini med partnericami barcelonskega procesa odpirajo novo perspektivo za integracijo med južnomediteranskimi partnericami.

 

Evro-mediteransko partnerstvo je razvilo tudi druge pomembne razsežnosti. Vključitev ekonomsko-socialnih in drugih predstavnikov civilne družbe je življenjskega pomena za uspešnost razvoja sodelovanja v tem prostoru. Slovenija je novembra 2006 gostila vrh ekonomsko-socialnih svetov in drugih podobnih institucij. Zadnje srečanje je potekalo oktobra 2007 v Atenah.

Vidno vlogo v evro-mediteranskem partnerstvu ima tudi EuroMeSCo, povezava inštitutov za strateške študije, ki združuje inštitute vseh južnih partneric evro-mediteranskega partnerstva in večine držav članic EU, z znanstvenimi raziskavami in prispevki analizira aktualne varnostno-politične in gospodarske vidike sredozemskega prostora ter nakazuje možne nadaljnje politike.

 

Zelo pomembna razsežnost evro-mediteranskega partnerstva je medkulturni dialog. Leto 2008 je bilo razglašeno za leto medkulturnega dialoga tudi v okviru partnerstva. V tem okviru Vlada RS pripisuje velik pomen ustanovitvi evro-sredozemske univerze s sedežem v Sloveniji in ceni podporo, ki so ji jo projektu izkazale vse evro-mediteranske partnerice. Vlada je ustanovila Univerzitetni center za evro-mediteranske študije, ki je odgovoren za nadaljnje aktivnosti, ki bi privedle do ustanovitve univerze (več informacij lahko najdete na spletni strani http://www.emuni.si/).