Skoči na vsebino

SODELOVANJE DELEŽNIKOV IN DRŽAVLJANOV V ZADEVAH EU

Pravni temelji

Pogodba o Evropski uniji

 

Člen 9

 

Unija pri vseh svojih dejavnostih spoštuje načelo enakosti svojih državljanov, ki so deležni enake obravnave s strani njenih institucij, organov, uradov in agencij. Vsi državljani držav članic so državljani Unije. Državljanstvo Unije se doda nacionalnemu državljanstvu in ga ne nadomesti.

 

Člen 10

  1. Delovanje Unije temelji na predstavniški demokraciji.
  2. Državljani so na ravni Unije neposredno zastopani v Evropskem parlamentu.
  3. Države članice v Evropskem svetu predstavljajo voditelji držav ali vlad in v Svetu njihove vlade, ki so demokratično odgovorni bodisi svojemu nacionalnemu parlamentu bodisi svojim državljanom.
  4. Vsak državljan ima pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije. Odločitve se sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani.
  5. Politične stranke na evropski ravni prispevajo k oblikovanju evropske politične zavesti in k izražanju volje državljanov Unije.

Člen 11

  1. Institucije dajejo državljanom in predstavniškim združenjem na ustrezen način možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije.
  2. Institucije vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo.
  3. Evropska komisija izvaja obsežna posvetovanja z udeleženimi stranmi, da se zagotovi usklajenost in preglednost delovanja Unije.
  4. Najmanj milijon državljanov Unije iz večjega števila držav članic lahko s svojo pobudo Evropsko komisijo pozove, da v okviru svojih pristojnosti predloži ustrezen predlog v zadevah, za katere državljani menijo, da je za izvajanje Pogodb treba sprejeti pravni akt Unije.
  5. Postopki in pogoji, potrebni za predložitev take pobude, se določijo v skladu s prvim pododstavkom člena 24 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Sodelovanje slovenskih deležnikov in državljanov neposredno z institucijami EU

Evropska unija je demokratična institucija, ki v svojem temeljnem dokumentu, Pogodbi o Evropski uniji, zagotavlja načelo enakosti vseh svojih državljanov in možnost njihovega sodelovanja pri oblikovanju demokratičnega življenja v Evropski uniji. Komunikacija med institucijami EU in državljani oz. deležniki poteka preko vrste različnih kanalov:

  1. V prvi vrsti preko Evropskega parlamenta, ki ga sestavljajo posamezniki, ki so jih državljani Evropske unije izvolili na neposrednih volitvah z namenom zastopanja njihovih interesov.
  2. V temeljnih pogodbah Evropske unije je opredeljena vloga Odbora regij in Evropskega ekonomsko-socialnega sveta, ki sta institucionalizirani svetovalni telesi in skrbita za zastopanost regionalnih in lokalnih interesov ter interesov posameznih družbenih skupin.
  3. Vzpostavljeni so tudi različni, manj formalizirani kanali, ki omogočajo direkten kontakt med zainteresiranimi deležniki in institucijami EU (Vaš glas v Evropi, Evropska državljanska pobuda).

V sklopu prioritet Evropske komisije v mandatu 2014–2019 je tudi boljša zakonodaja; ključni poudarki so spoštovanje načel subsidiarnosti in proporcionalnosti, zagotavljanje preglednosti v celotnem zakonodajnem procesu ter vključenost državljanov in deležnikov v proces oblikovanja zakonodaje od začetka do konca.

 

Evropski parlament

Evropski parlament je zakonodajno telo, katerega člane volivci Evropske unije volijo vsakih 5 let na neposrednih volitvah. Poleg zakonodajnih pristojnosti (skupaj s Svetom Evropske unije sprejema predpise, odloča o mednarodnih sporazumih in širitvah) ima tudi nadzorne (opravlja demokratični nadzor na institucijami EU, izvoli predsednika Evropske komisije in potrjuje kolegij Evropske komisije, sodeluje kot opazovalec volitev, uvaja preiskave) in proračunske pristojnosti (skupaj s Svetom Evropske unije sprejema proračun, potrjuje večletni finančni okvir Evropske unije).

 

V okviru nadzornih pristojnosti je Evropski parlament pristojen tudi za proučitev peticij državljanov, ki jih lahko ti vložijo, kadar želijo, da Parlament ukrepa v zvezi z določeno zadevo. Peticijo lahko vložijo samo državljani Evropske unije oz. osebe s prebivališčem v Evropski uniji, nanaša pa se lahko na vsa področja v pristojnosti Evropske unije.

 

Dodaten neposreden stik državljanov Evropske unije z Evropskim parlamentom in poslanci je mogoč tudi preko informacijske pisarne Evropskega parlamenta, ki je vzpostavljena v vsaki državi članici.

 

Pritožba evropskemu ombudsmanu

Evropski varuh človekovih pravic je nepristranski in neodvisen organ, ki preiskuje nepravilnosti v institucijah, organih, uradih in agencijah Evropske unije.

 

Vsak državljan/prebivalec Evropske unije ali podjetje/združenje z registriranim sedežem v EU lahko vloži pritožbo zoper upravo Evropske unije (in ne nacionalno, regionalno ali lokalno upravo) zaradi upravne nepravilnosti, nepoštenosti, diskriminacije, zlorabe pooblastil, neodgovarjanja, zavrnitve posredovanja informacij ali nepotrebne zamude.

 

Odbor regij

Odbor regij je svetovalno telo Evropske unije, sestavljeno iz regionalno in lokalno izvoljenih predstavnikov iz vseh držav članic. Glavna vloga Odbora regij je, da omogoča regijam in mestom, da sodelujejo pri oblikovanju zakonodaje in zastopajo mnenja in interese ter potrebe regionalnih in lokalnih organov. Odbor regij pri oblikovanju zakonodaje EU sodeluje z izdajo mnenj, ki jih lahko poda na lastno pobudo ali pa kot odziv na predlog, ki ga je prejel s strani Evropskega parlamenta, Evropske komisije ali Sveta Evropske unije. Obvezno je posvetovanje z Odborom regij pri oblikovanju zakonodaje na področjih, ki zadevajo regionalne in lokalne organe (npr. zdravstvo, zaposlovanje, promet, podnebne spremembe).

 

Odbor regij spodbuja in skrbi tudi za udeležbo širše skupine deležnikov pri oblikovanju evropske politike, od združenj, nevladnih organizacij, regionalnih in lokalnih organov do posameznih državljanov. V ta namen se izvaja vrsta spletnih raziskav, posvetovanj in dogodkov, vzpostavljena so omrežja, ki mestom in regijam v Evropski uniji omogočajo medsebojno sodelovanje in izmenjavo dobrih praks.

 

Evropski ekonomsko-socialni odbor

Evropski ekonomsko-socialni odbor je svetovalno telo EU, sestavljeno iz predstavnikov organizacij delavcev in delodajalcev ter drugih interesnih skupin (npr. kmetje, potrošniki, NVO) iz vseh držav članic Evropske unije. Odbor podaja mnenja na lastno pobudo in sodeluje v posvetih z Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo. Med njegove ključne naloge spadajo spodbujanje participativne demokracije v Evropski uniji, uveljavljanje vrednot evropske povezave in skrb za upoštevanje ekonomskih in socialnih pogojev v politiki in pravu Evropske unije.

 

Evropski ekonomsko-socialni odbor z namenom vzpostavljanja tesnejših stikov med institucijami Evropske unije in njenimi državljani pripravlja razne umetniške, mladinske in druge prireditve.

 

Evropska državljanska pobuda (EDP)

Preko instrumenta Evropske državljanske pobude lahko državljani EU pozovejo Evropsko komisijo k predlogu zakonodaje na enem izmed področij, ki so v njeni zakonodajni pristojnosti (npr. okolje, kmetijstvo, prevoz ipd.).

 

Najmanj sedem državljanov (z volilno pravico) iz sedmih držav članic EU ustanovi državljanski odbor in prijavi pobudo. Za uspešnost EDP je treba v enem letu od objave zbrati najmanj 1 milijon izjav podpore državljanov EU (podporo lahko podajo vsi volilni upravičenci držav članic) iz vsaj 7 od 28 držav članic EU. Če je EDP uspešna, jo Evropska komisija prouči in odloči o nadaljnjem ukrepanju.

 

Sodelovanje pri pripravi zakonodaje

Evropska komisija je vzpostavila novo spletno stran, ki omogoča sodelovanje deležnikov pri pripravi zakonodaje EU – v različnih oblikah, od pripravljalne faze aktov do predlogov novih predpisov in ocen uspešnosti obstoječih.

Sodelovanje slovenskih deležnikov in državljanov pri odločanju o zadevah EU na nacionalni ravni

Sodelovanje deležnikov in javnosti pri odločanju o predpisih Republike Slovenije je mogoče na spletnih straneh eDemokracije v okviru portala eUprava, katerega skrbnik je Ministrstvo za javno upravo. Takšna možnost bi bila zaželena tudi za sodelovanje deležnikov pri odločanju o stališčih Republike Slovenije o zadevah EU.  

 

Trenutno ima javnost možnost spremljati predloge odločitev k zadevam EU na vladni spletni strani: Gradiva v obravnavi, saj je bil EU-portal (vladni informacijski sistem za odločitve glede EU) junija 2016 nadgrajen tako, da lahko predlagatelj odloči, ali naj se predlog odločitve objavi, tako kot druga gradiva, ki jih obravnava Vlada RS.

 

V procesu priprave stališč lahko deležniki/državljani sodelujejo tako, da svoje komentarje, mnenja in predloge posredujejo neposredno organu, ki je odgovoren za pripravo posameznega stališča. Sodelovanje/informiranje deležnikov oz. javnosti urejajo Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, Poslovnik Vlade Republike Slovenije in Resolucija o normativni dejavnosti.

 

Smernice za vključevanje javnosti v pripravo predpisov – je temeljni metodološki pripomoček za načrtovanje posvetovalnih procesov pri pripravi predpisov, ki ga lahko smiselno uporabimo tudi za zadeve EU.

 

Ažurno informiranje o objavi novih zakonodajnih aktov EU:

Novice Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji: http://ec.europa.eu/slovenia/home_sl