Skoči na vsebino

STRATEGIJA EU ZA JADRANSKO-JONSKO MAKROREGIJO

Evropski svet je decembra 2012 sprejel sklep, da Evropska komisija do konca leta 2014 pripravi Strategijo EU za Jadransko-jonsko makroregijo, ki bo vključevala Italijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Srbijo, Albanijo, Grčijo in Slovenijo. EK je na podlagi prispevkov sodelujočih držav in posvetovanj z nevladnimi predstavniki - tudi v luči priprave Pomorske strategije, ki je del makroregionalne strategije - pripravila končni osnutek Strategije EU za JJMR . Od septembra do decembra 2013 so potekala javna posvetovanja z deležniki, ki so se zaključila s konferenco 6. in 7. februarja 2014 v Atenah, ki se je je udeležil zunanji minister Erjavec.

 

EK je 17. junija 2014 pripravila Komunikacijo o Strategiji EU za Jadransko-jonsko makroregijo, ki jo je, skupaj z Akcijskim načrtom, predstavila na zasedanju Sveta za splošne zadeve 24. junija 2014. Evropski svet je Strategijo EU za JJMR potrdil oktobra 2014, v času predsedovanja Italije.

http://ec.europa.eu/regional_policy/cooperate/adriat_ionian/documents_en.cfm#1

 

18. novembra 2014 je v Bruslju potekala Konferenca ob zagonu Strategije EU za Jadransko-jonsko regijo (EUSAIR), ki jo je organiziralo italijansko predsedstvo EU, v sodelovanju z Evropsko komisijo, Jadransko-jonsko pobudo in deželo Marche. V okviru dogodka je bilo organizirano zasedanje na visoki ravni "Vsi na krov za EUSAIR - All aboard for an EUSAIR", ki se ga je udeležila DS Dragoljuba Benčina. Koordinatorka za makroregije mag. Andreja Jerina se je udeležila tehničnega zasedanja "Od besed k dejanjem - From words to action", ki je bilo namenjeno razpravi o izvajanju Strategije, o makroregionalnih projektih ter iskanju razpoložljivih finančnih virov. Zasedanje tematskih usmerjevalnih skupin je potekalo v okviru štirih paralelnih srečanj; "modra rast", "transport in energija", "okolje" in "turizem". Teh so se udeležili predstavniki pristojnih ministrstev.

Ministri so sprejeli skupno izjavo, katere del predstavlja tudi dokument o upravljanju (vzpostavlja se upravljalska struktura, ki predvideva sodelovanje politične ravni (ministri), koordinacijske (upravni odbor) ter tehnične ravni (tematske usmerjevalne skupine).

Poročilo konference

 

 

Osrednji fokus Strategije sta morje ter obala z zaledjem, pri tem so identificirani štirje stebri – njihovim vsebinam sledijo Tematske usmerjevalne skupine:


1. Spodbujanje inovativne morske in pomorske rasti – gre za projekte oživljanja rasti in zaposlovanja ter izkoriščanja potencialov v sektorju "modre ekonomije" (akvakultura, ribištvo, modre biotehnologije, pomorske storitve…).

 

2. Povezovanje regije (transport in energija) – gre za povezovanje morja in obalnega pasu z zaledjem. Posebna pozornost je namenjena otokom in ruralnim območjem, katerih napredek je odvisen od boljšega upravljanja kopenskih in morskih koridorjev, energetskih omrežij ter od razvoja okolju prijaznih oblik transporta in preskrbe z energenti.

 

3. Ohranjanje, zaščita in izboljšanje kakovosti okolja – gre za projekte usmerjene v regionalne ekosisteme, s ciljem zaščite njihove biotske raznovrstnosti. Kot prednostna področja so navedena zaščita zdravja ljudi, zmerna in smiselna raba naravnih virov in zagotavljanje okoljske integracije pri izvajanju celotne Strategije.

 

4. Povečanje privlačnosti celotne regije – trajnostni turizem – gre za ukrepe za spodbujanje zalednega, obalnega in morskega turizma na trajnostni način. V ospredju je tudi ohranjanje in promocija kulturne dediščine. Cilj ukrepov je zmanjšanje sezonske odvisnosti obiskanosti celotne regije in njeno skupno brandiranje.

 

EK je za horizontalni prioriteti Strategije, ki sta zajeti v vseh stebrih, določila "raziskave, inovacije in razvoj SME" ter "administrativna krepitev" (capacity building).

 

Tematskim usmerjevalnim skupinam sopredseduje tandem držav za obdobje treh let. Grčija in Črna gora vodita steber 1, Italija in Srbija steber 2, Slovenija in BiH steber 3 ter Hrvaška in Albanija steber 4. Za Slovenijo je pomembno, da so vsebine skladne in da se išče sinergije, tako med stebri, kot tudi z ostalimi obstoječimi makroregionalnimi strategijami. 

Podporo upravnemu odboru in tematskim usmerjevalnim skupinam opravlja v okviru posebnega strateškega projekta v okviru transnacionalnega programa ADRION t.i. EUSAIR Facility Point, lociran v Sloveniji. https://www.adriatic-ionian.eu/about-EUSAIR/facility-point/

 

Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije je skupaj s Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, Ministrstvom za infrastrukturo, Mestno občino Koper in Univerzo na Primorskem, organiziralo izmenjavo mnenj z deležniki o Jadransko-jonski makroregiji. Dogodek je potekal 26. novembra 2014 v Kopru. Na srečanju je koordinatorka za makroregije mag. Andreja Jerina navzoče informirala o aktivnostih Republike Slovenije v treh makroregijah; Podonavski, Jadransko-jonski ter Alpski regiji. Predstavniki resorjev so predstavili dosedanje aktivnosti na vsebinskih sklopih (stebrih) in napovedali delo v prihodnje. Na srečanju so bili predstavljeni tudi osnovni elementi finančnih možnosti v okviru evropske kohezijske politike 2014-2020 (operativni program in programi čezmejnega in transnacionalnega sodelovanja). 

 

Predstavitve:

Priloga1

Priloga2

Priloga3

Priloga4

Priloga5

Priloga6

Priloge7

 

V Manziolijevi palači v Izoli je 21. septembra 2015 potekal Javni posvet o Strategiji EU za Jadransko-jonsko regijo (EUSAIR), ki ga je organizirala občina Izola v sodelovanju s članoma Evropskega Parlamenta Francem Bogovičem in Ivanom Jakovčičem, ki je tudi poročevalec EUSAIR v okviru Evropskega parlamenta. Na dogodku je sodelovala tudi ministrica Alenka Smerkolj, direktorica Nina Seljak, s strani MZZ pa Bojana Cipot.
Dogodek, na katerem so se zbrali poslanci DZ, predstavniki slovenskih obalnih občin, manjšinskih in regionalnih organizacij ter istrskih županij, je bil namenjen promociji in vidnosti EUSAIR, vključno z vlogo EUSAIR Facility Point.

 

DNEVI NAMENJENI PROMOCIJI MEST IN REGIJ

 

Open Days 2015

V Bruslju je od 12.-15. oktobra 2015 potekal trinajsti evropski teden regij in mest "Open Days 2015". V delu o Strategiji EU za Jadransko-jonsko regijo je pozdravila tudi visoka predstavnica za zunanjo in varnostno politiko EU Federica Mogherini. Poudarila je pomen Jadransko-jonske regije, ki predstavlja most sodelovanja z državami članicami, pomemben pa je tudi za integracijski proces držav Zahodnega Balkana. Omenila je dolgo časovno obdobje, v okviru katerega se je oblikovala Strategija, ki vključuje sinergijo, vizijo in zavedanje regij in lokalnih skupnosti, da skupaj pripomorejo k večji blaginji regije.


15.oktobra 2015 se je v okviru tehničnega panela predstavila Slovenija (MOP). Predstavljen je bil primer dobre prakse sodelovanja občin ob porečju Vipave in Soče za vzpostavitev zelenega koridorja, ki ga je vzpodbudil projekt izgradnje čistilne naprave v porečju Soče. Dogodek je združil države in regije Strategije, ki so bistvene za njeno uspešno uresničevanje.

 

Open Days 2016
Na osrednjem letnem dogodku Evropske komisije, posvečenemu mestom in regijam, bo Slovenijo v okviru EUSAIR predstavljal MOP. Izjemoma bo Slovenija v letošnjem letu aktivna tudi v okviru EUSALP, tako v političnem (MZZ), kot tehničnem panelu (občina Tolmin).

 

Open Days 2017

Na dogodku so bile predstavljene aktivnosti Slovenije v treh makroregionalnih strategijah, poleg tega tudi aktivnosti Tolmina, ki je nosilec naziva Alpsko mesto 2016, in Ljubljane, ki nosi naslov Zelena prestolnica 2016.

 

Predsedovanje EUSAIR je usklajeno s predsedovanjem Jadransko jonski pobudi. Od 1.6.2015 do 1.6.2016 je predsedovala Hrvaška, ki je vodilno vlogo predala Grčiji. Sledilo je enoletno predsedovanje Italije, ki je na letnem forumu EUSAIR predsedovanje predala Črni gori (1.6.2018-30.5.2019).

 

12. in 13. maja 2016 je v Dubrovniku potekal prvi forum Strategije EU za Jadransko jonsko regijo (EUSAIR), ki ga je organizirala Evropska komisija in Republika Hrvaška. Forum predstavlja osrednji dogodek EUSAIR in pomeni korak naprej od sprejema Strategije v Evropskem svetu oktobra 2014 in njenega zagona novembra 2014. Dogodek je namenjen pregledu aktualnega stanja ter začrtanju poti v prihodnje, in sicer na štirih stebrih EUSAIR, v okviru katerih sodeluje osem držav: a) Modra rast, b) Povezati regijo, c) Kakovost okolja in d) Trajnostni turizem. http://www.adriatic-ionian.eu/communication/news/616525-first-eusair-forum-follow-up-check-out-the-video-the-presentations-and-more

 

Foruma so se udeležili vsi zunanji ministri sodelujočih držav ter skupaj z Jadransko jonsko pobudo sprejeli ministrsko deklaracijo, s katero so ponovili zavezo skupnemu iskanju primernih rešitev za stabilno in razvojno naravnano regijo. Dotaknili so se tudi možnosti, ki bi jih lahko v okviru EUSAIR izvedli za blaženje posledic begunsko-migrantske krize.


Na dogodku je sodeloval tudi minister za zunanje zadeve Karl Erjavec in nacionalna koordinatorka za makroregije EU Andreja Jerina, ki je predstavila izkušnje Slovenije pri upravljanju treh makroregionalnih strategij, kar je edinstven primer v EU. MOP je v vlogi koordinatorja tematske skupine za okolje predstavil rezultate dela na področju obvladovanja konfliktov interesov in najboljših praks pri skupnem upravljanju z morjem.


Novice o forumu EUSAIR:
 http://www.mzz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/archive/2016/5/browse/1/select/sporocilo_za_javnost/article/141/36873/
http://www.mzz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/archive/2016/5/browse/1/select/sporocilo_za_javnost/article/141/36869/

 

Drugi forum EUSAIR je potekal maja 2017 v Ioannini (Grčija) in se je osredotočal na enega od stebrov, modro rast, pri tem pa upošteval tudi ostale tri stebre v smislu boljšega horizontalnega sodelovanja in vsebinskega prepletanja. DS Sanja Štiglic je kot vodja slovenske delegacije, nastopila v političnem panelu foruma. V okviru skupnega ministrskega srečanja Sveta jadransko jonske pobude in Strategije Eu za Jadransko jonsko regijo so predstavniki osmih udeleženih držav sprejeli skupno deklaracijo, ki med drugim pozdravlja tudi predlog Slovenije za skupno delovanje držav EUSAIR na področju migracij. Slovenija je v okviru dogodka predstavila tudi matriko o sprejetih vsebinskih prioritetah, ki je oblikovana v okviru vsebinske usmerjevalne skupine 3 - kakovost okolja in horizontalno umešča in proučuje vsebinske prioritete med vsemi štirimi vsebinskimi stebri.

 

Tretji forum EUSAIR je potekal 24. in 25. maja 2018 v Catanii, Italija. DS Iztok Mirošič se je udeležil ministrskega zasedanja Sveta jadransko jonske pobude in EUSAIR, v okviru katerega so predstavniki osmih udeleženih držav sprejeli skupno deklaracijo, ki med drugim odpira vrata tesnejšemu sodelovanju Makedonije v JJP. DS Mirošič je v okviru ministrskega panela na forumu  podčrtal pomen širitvenega procesa EU z državami ZB. Pozval je k učinkovitemu boju zoper ilegalne migracije in opozoril na okoljski vidik sodelovanja (onesnaženje Jadranskega morja in obale s plastičnimi odpadki).

 

TEDEN SREDOZEMSKE OBALE IN MAKROREGIONALNIH STRATEGIJ

 

25. septembra 2015 se je v prostorih Pretorske palače v Kopru odvil posvet z naslovom "Izvajanje Jadransko-jonske makroregionalne strategije v Sloveniji - izzivi in priložnosti", s katerim je bil obeležen tudi Sredozemski dan obale. Posvet predstavlja zaključni dogodek Tedna Sredozemske obale 2015 in ga je organiziralo Ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Univerzo na Primorskem in Mestno občino Koper.

V imenu Ministrstva za zunanje zadeve je udeležence nagovorila mag.Andreja Jerina, nacionalna koordinatorka za makroregionalne strategije, ki je poudarila pomen regionalnega sodelovanja tudi v luči omajanih EU vrednot. Predstavila je aktivnosti Slovenije v treh od štirih obstoječih makroregionalnih strategij (Podonavski, Jadransko-jonski in Alpski) in področja sodelovanja ter vsebine, ki kot usklajene z nacionalnimi prioritetami predstavljajo priložnost za sodelovanje z deležniki, pa tudi s partnerji drugih držav. 

 

Na slovenski obali se je od 23.9. do 1.10.2016 odvijal Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij 2016, ki je bil nadgrajen z dogodki v okviru slovenskega predsedovanja Alpski strategiji, s prikazom sinergij s strategijami in vsebinami, kjer je Slovenija aktivna. Osrednja vsebina je bila "zelena povezanost".

 

Predlog Slovenije kot predsedujoče EUSALP (2016) za oblikovanje skupnega horizontalnega stebra za vse 4 MRS, to je "mediji in komuniciranje", je naletel na podporo Evropske komisije in sodelujočih držav. Slovenija je pripravila izdelavo ocene stanja glede izvajanja komunikacijskih strategij in oblikovanje predlogov korakov za vzpostavitev takega horizontalnega stebra. Ugotovitve in predlogi so bili predstavljeni medijem in zadolženim za komuniciranje vseh štirih strategij na mednarodni konferenci, ki jo je organiziralo MZZ, skupaj s SVRK in ostalimi institucijami, konec septembra 2017, v sklopu tradicionalnega Tedna sredozemske obale in EU makroregionalnih strategij 2017, pod skupnim naslovom "Živeti z morjem".

 

https://www.youtube.com/watch?v=KDwcreghZs4

 

Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij 2018 se je odvijal na slovenski obali od 18.-28.septembra 2018. Teden, ki je nosil naslov "Videti moje morje", je prispeval k dvigu ozaveščenosti o morju, morski obali, naravnih virih in gospodarskih potencialih. V okviru tedna je program Interact, v sodelovanju z MZZ in Evropsko komisijo, pripravil delavnico "Komuniciranje makroregionalnih strategij", ki je potekala 18. septembra 2018 v Izoli. Delavnica z udeleženci iz štirih makroregionalnih strategij, je bila namenjena učenju o boljšem pretoku informacij o makroregionalnih strategij. 

Video letošnjega Tedna sredozemske obale in EU makroregionalnih strategij si lahko ogledate na: https://www.youtube.com/watch?v=Al9eknj1n78
 

Koristne povezave:

Spletna stran EK o Strategiji EU za Jadransko-jonsko makroregijo:
http://ec.europa.eu/regional_policy/cooperate/adriat_ionian/index_en.cfm

 

Predstavniki RS za posamezne vsebine JJMR.