Skoči na vsebino

KONFERENCA OB ZAGONU EUSALP

Foto: Tamino Petelinšek/STA/MZZ

Foto: Tamino Petelinšek/STA/MZZ

Foto: Tamino Petelinšek/STA/MZZ

Foto: Tamino Petelinšek/STA/MZZ

Foto: Tamino Petelinšek/STA/MZZ

Foto: Tamino Petelinšek/STA/MZZ

Foto: Tamino Petelinšek/STA/MZZ

Foto: Tamino Petelinšek/STA/MZZ

Foto: Tamino Petelinšek/STA/MZZ

Foto: Tamino Petelinšek/STA/MZZ

Foto: Tamino Petelinšek/STA/MZZ

Foto: Tamino Petelinšek/STA/MZZ

Foto: Tamino Petelinšek/STA/MZZ

Foto: Tamino Petelinšek/STA/MZZ

Foto: Tamino Petelinšek/STA/MZZ

Foto: Tamino Petelinšek/STA/MZZ

Foto: Tamino Petelinšek/STA/MZZ

Foto: Tamino Petelinšek/STA/MZZ

Foto: Tamino Petelinšek/STA/MZZ

Foto: Tamino Petelinšek/STA/MZZ

Na Brdu pri Kranju se je 26. januarja 2016 uspešno zaključila konferenca ob zagonu Strategije EU za Alpsko regijo (EUSALP), ki se jo je udeležilo okoli 600 udeležencev držav EUSALP (Nemčija, Francija, Italija, Švica, Lihtenštajn, Avstrija, Slovenija). V dveh dneh so lahko prisotni sodelovali v razpravah na sedmih političnih in strokovnih panelih, ki so se dotaknili vprašanj vodenja in sodelovanja v alpski regiji, partnerstva s civilno družbo ter štirih vsebinskih stebrov EUSALP: gospodarske rasti in inovacij, okolja in energije, povezljivosti ter upravljanja.

 

Prvi dan konference je dopoldne potekalo plenarno zasedanje "Različni v enotnosti Strategije EU za Alpsko regijo", ki ga je vodil minister za zunanje zadeve Karl Erjavec. Minister Erjavec je v nagovoru podčrtal pomen političnega vodstva Strategije, na nacionalni in regionalni ravni, ki ima ključno vlogo in odgovornost pri zagotavljanju strateških usmeritev delovanja in zagotavljanja pogojev za delo. Sodelujoči v plenarnem panelu so izpostavili vsebinske prioritete in izzive sodelovanja in povezovanja, kot so gospodarstvo, turizem, vodni viri, inovacije, zaposlovanje, okolje in trajnostni razvoj. Poudarili so tudi, da morajo konkretni projekti temeljiti na željah in potrebah iz terena.

 

Sledil je panel "Alpsko vodstvo", kjer so panelisti poudarili, da temelj EUSALP predstavlja sodelovanje regij, ki že zdaj dobro medsebojno sodelujejo in poznajo potrebe, težave in želje lokalnih skupnosti in ljudi. Sogovorniki so še dejali, da se regije med seboj razlikujejo, vendar so pripravljene prispevati k tesnemu sodelovanju. Uspeh strategije bo viden v konkretnih rezultatih, v razpoznavnosti in vidnosti doseženih ciljev.

 

V okviru panela "Partnerstvo z interesnimi skupinami" so se predstavile nevladne organizacije in civilna družba; med njimi podžupanja mestne občine Ljubljana Tanja Ficko, ki je predstavila Ljubljano, zeleno prestolnico Evrope 2016, ter župan občine Tolmin Uroš Brežan, ki je predstavil Tolmin, ki je pridobil naziv alpsko mesto leta 2016. Poudarila sta, da imajo tudi mesta in njihovo medsebojno povezovanje prostor v EUSALP - gorata območja je potrebno razumeti in obravnavati v povezavi z naselji, mesti in metropolami; gre za medsebojno povezavo in soodvisnost.

 

Drugi dan zasedanja so potekali štirje vsebinski paneli, ki sovpadajo s štirimi cilji ESUALP. Na panelu "Izobraževanje in spodbujanje znanja" so udeleženci razpravljali o tem, kako vsem prebivalcem omogočiti pravičen dostop do zaposlitvenih možnosti ob izkoriščanju visoke konkurenčnosti regije in s premoščanjem ozemeljskih razlik. Sogovorniki so izpostavili ključne ukrepe, pa tudi uporabo dobrih praks, kar bo vodilo k doseganju zastavljenih ciljev, kot so razvoj učinkovitega raziskovalnega in inovacijskega okolja, povečanje gospodarskega potenciala strateških panog in izboljšanje ustreznosti trga dela, izobraževanja in usposabljanja v strateških panogah. Poudarili so, da je Alpska regija konkurenčna, inovativna in moderna regija.

 

"Pametna omrežja" so bila tema pogovorov na drugi razpravi. Franc Žepič z ministrstva za infrastrukturo je dejal, da je potrebno narediti miselni preskok od individualnega k regionalnemu, kar je možno le s sodelovanjem in povezovanjem. Predsednik Smučarske zveze Enzo Smrekar je medtem izpostavil potrebo po iskanju inovativnih rešitev, kako na trajnostni način rešiti breme velikega števila obiskovalcev v težje dostopnih in naravovarstveno občutljivih okoljih. Panelisti so se strinjali, da razvoj trajnostnih prevoznih sistemov in izboljšanje dostopa do komunikacijske infrastrukture in storitev (tudi širokopasovne povezave) nasploh ostajata izziva, s katerima se bo potrebno spoprijeti. Usklajena politika, poenotenje prometnih sistemov in istočasno upoštevanje prometnih potreb ter iskanje ravnovesja v izredno občutljivem okolju bodo ključni izzivi Strategije. Pri tem pa ne gre zanemariti študij o ocenah koristi, ki morajo biti bolj upoštevane pri velikih infrastrukturnih projektih.

 

Diskusija v okviru tretjega panela "Sodelovanje za zelene priložnosti in izzive" se je osredotočila na cilje EUSALP, ki so vzpostaviti vsestranski okoljski okvir ter poiskati rešitve za zanesljivo oskrbo z energijo iz obnovljivih virov v alpski regiji. Pri tem pa je potrebno ohraniti okoljsko dediščino Alp. Veliko pozornosti je bilo namenjene diskusiji o podnebnih spremembah, tudi s preprečevanjem tveganj večjih naravnih nesreč. Tina Trampuš iz Zavoda za varstvo narave je predstavila delo, cilje in aktivnosti akcijske skupine 7 - ekološka povezljivost. V okviru svojih aktivnosti bodo veliko pozornosti namenili medsebojni povezanosti različnih institucij, izmenjavi znanja, še posebej na področju varovanja okolja.

 

V okviru panela "Upravljanje in pridobljene izkušnje" sta predstavnika OECD  in EUSBR predstavila izkušnje na področju upravljanja svojih institucij, udeležence sta tudi opremila s priporočili za delo v okviru EUSALP: izbrati je potrebno le nekaj ciljev, delati osredotočeno, na več nivojih, s številnimi različnimi akterji, ki medsebojno redno izmenjujejo dobre prakse. Panelisti so se še strinjali, da bo uspeh EUSALP odvisen tudi od skladnosti programov teritorialnega sodelovanja s Strategijo in porabe EU skladov za dosego ciljev in delovanje prioritetnih področij Strategije.

 

Del dogodka je predstavljala tudi razstava, na kateri je bilo prisotnih 11 slovenskih razstavljavcev (OZS, MOL, Tolmin, CEF, Zavod za šport RS Planica, ZRSVN, BSF, SBRA, ELANinvent, STO, Vesolje-si), ter Alpska konvencija in program AlpineSpace. Organizirana je bila tudi informacijska točka EUSALP, kjer so udeleženci dogodka lahko dobili več informacij in napotkov povezanih s Strategijo. Uradni program je v času druženja popestrila Folklorna skupina Razor iz Tolmina.

 

Stran dogodka EK: ec.europa.eu/regional_policy/en/conferences/alpine-region-2016/

 

Zbirka dokumentov EUSALP: 

ec.europa.eu/regional_policy/en/policy/cooperation/macro-regional-strategies/alpine/library/