Skoči na vsebino

PODONAVSKA STRATEGIJA

Makroregionalna strategija Evropske unije za Podonavje

Splošno

 

Evropski svet je junija 2009 Evropsko komisijo pozval, naj do konca 2010 pripravi Strategijo EU za Podonavje (t.i. Podonavska strategija). Gre za makroregionalno strategijo Evropske unije, ki sledi zgledu Strategije EU za regijo Baltskega morja, katere namen je poglabljanje sodelovanja med državami in drugimi akterji v Podonavju (Nemčija, Avstrija, Češka, Slovaška, Madžarska, Slovenija, Romunija, Bolgarija, Hrvaška, Srbija, BiH, Črna gora, Moldavija in Ukrajina) z namenom krepitve trajnostnega razvoja in konkurenčnosti tega dela Evrope.

 

Vir: Evropska komisija

 

Komisija je Podonavsko strategijo objavila 8. decembra 2010, vključno s pripadajočim Akcijskim načrtom. V načrtu so v okviru vsakega od enajstih prednostnih področij sodelovanja izpostavljeni ključni problemi in pomanjkljivosti v regiji ter niz primerov konkretnih projektov za njihovo reševanje. Akcijski načrt je odprte narave in se lahko sčasoma ustrezno dopolnjuje. Po  razpravi v Evropskem svetu je bila Podonavska strategija končno sprejeta na zasedanju Evropskega sveta 24. junija 2011.

 

11 področij sodelovanja


Strategija predvideva tesnejše sodelovanje v okviru enajstih prednostnih področjih sodelovanja, združenih v štiri vsebinske stebre.

  

Cilji in pričakovanja

 

Uresničitev ciljev Podonavske strategije naj bi prebivalcem regije prineslo konkretne koristi kot so:

  • hitrejše in boljše cestne in železniške povezave,
  • čistejše oblike transporta z izboljšano plovnostjo rek s poudarkom na reki Donavi,
  • cenejša in zanesljivejša oskrba z energijo zaradi boljših povezav in rabe alternativnih virov,
  • boljše okolje s čisto vodo, zaščiteno biološko raznovrstnostjo in čezmejno zaščito pred ujmami (suše, poplave),
  • perspektivnejša regija v kateri skupaj ustvarjamo, izobražujemo in raziskujemo, kjer sta temelj gospodarska rast in socialna vključenost,
  • skupaj razvite in promovirane atraktivne turistične in kulturne destinacije,
  • varna, bolje vodena in upravljana regija zaradi boljšega sodelovanja vlad in nevladnih organizacij.

Izvajanje

 

Koordinacija izvajanja vsakega od omenjenih prioritetnih področij je zaupana po dvema državama v regiji, ki skrbita tudi za usmerjanje aktivnosti na danem področju. Sloveniji je zaupana koordinacija področij PA1b - »Izboljšanje mobilnosti in multimodalnosti – cestne, železniške in zračne povezave« (koordinator Ministrstvo za infrastrukturo in prostor v sodelovanju z Republiko Srbijo) in PA10 - »Pospeševanje institucionalne zmogljivosti in sodelovanja« (koordinator Center za evropsko prihodnost v sodelovanju z Republiko Avstrijo – mestom Dunaj).

 

Koordinatorji prednostnih področij - PACi. - si pri svojem delu pomagajo z Usmerjevalnimi odbori, ki so sestavljeni iz zainteresiranih nacionalnih predstavnikov. Naloga članov Usmerjevalnega odbora je, da identificirajo potencialne projektne ideje oz. projekte in njihove nosilce v nacionalnem merilu, po potrebi pomagajo poskrbeti za partnerske povezave v Podonavju, pomagajo pri usmerjanju in iskanju finančnih virov (nacionalnih, EU in drugih), skupaj z drugimi člani Usmerjevalnega odbora ocenijo primernost predlaganih projektov za izvajanje v okviru Podonavske strategije in izberejo projektne predloge oz. projektne ideje, ki imajo makroregionalni značaj z izraženo dodano vrednost na nivoju EU in jim podelijo »pismo podpore«. To je podlaga, ki pomaga pri uvrstitvi relevantnih projektov v nacionalne in EU dokumente razvojnega načrtovanja.

 

Vlada RS je januarja 2013 imenovala slovenske predstavnike v Usmerjevalne odbore. Le ti so osnovna kontaktna točka za slovenske deležnike, ki se želijo aktivno vključiti v izvajanje Podonavske strategije.


Za usklajeno delovanje vseh vključenih na nacionalnem nivoju, v Evropski uniji in državah, ki so vključene v Strategijo in niso članice EU skrbijo Nacionalni koordinatorjioz. nacionalne kontaktne točke.

 

Koordinatorji prednostnih področij so v juliju 2012 Evropski komisiji poslali prvo poročilo o delu. Na tej osnovi je Evropska komisija jeseni pripravila prvo poročilo o izvajanju Podonavske strategije, ki so ga ministri za zunanje zadeve oz. ministri za evropske zadeve sodelujočih držav obravnavali na Prvem letnem forumu Podonavske strategije 27. in 28. novembra 2012 v Regensburgu.

 

Podonavska strateška točka (Danube Strategy Point)

Države so se dogovorile in podprle vzpostavitev Podonavske strateške točke. Septembra 2017 je točka predčasno zaključila z delom. Ker so države ocenile, da je točka pomembna za uspešno izvajanje strategije, so podprle kandidaturo mesta Dunaj in Ministrstva za regionalni razvoj in javno upravo Romunije, da vzpostavi novo Podonavsko strateško točko (Split, 17.in 18. julij 2018). Točka naj bi postala operativna oktobra 2018.

 

 

Slovenija in Podonavska strategija

Slovenija kot del Podonavja Strategijo EU za Podonavje podpira in v njej od samega začetka aktivno sodeluje. Menimo, da lahko tesnejše in bolj usklajeno sodelovanje med državami in drugimi akterji v tem delu Evrope na podlagi konkretnih projektov širšega pomena v marsikaterem pogledu pripomore k uspešnejšemu trajnostnemu razvoju regije in njeni večji konkurenčnosti v širšem prostoru.

 
Podonavska strategija je prva makroregionalna strategija EU, ki znatno presega ozemlje Unije. Ne glede na dejstvo, da je strategija razvojni dokument EU, njeno izvajanje po mnenju Slovenije ne more biti uspešno brez tesnega sodelovanja z državami Podonavskega bazena, ki (še) niso članice Unije.

 

Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije, da bi nova arhitektura evropskega teritorialnega sodelovanja v obdobju 2014-2020 ustrezno odražala tudi nove, makroregionalne izzive.

 

Pomembnejši dogodki:

 

V letu 2017 je EUSDR predsedovala Madžarska, ki je na letnem forumu v Budimpešti, oktobra 2017, predsedovanje za eno leto (2018) predala Bolgariji. V letu 2019 pa bo EUSDR predsedovala Romunija.

 

Prvi letni forum Podonavske strategije
27. in 28. novembra 2012 je v Regensburgu v Nemčiji potekal Prvi letni forum Podonavske strategije. Komisar Hahn, pristojen za regionalno politiko, je na Forum povabil evropske ministre oz. ministre za zunanje zadeve držav Podonavja z namenom:

  • opraviti razpravo ob zaključku prvega leta izvajanja Podonavske strategije
  • opraviti razpravo o novi arhitekturi teritorialnega sodelovanja v obdobju 2014-2020 in vlogi, ki jo pri tem lahko imajo makroregionalne strategije EU oz. preoblikovanje obstoječih programov transnacionalnega sodelovanja.

Drugi letni forum Strategije EU za Podonavje, Bukarešta, 28. - 29. 10. 2013:

 Foruma so se udeležili DS MZZ Igor Senčar, koordinator Gregor Krajc, oba "priority areas" koordinatorja: predstavnik MZIP Franc Žepič (skupaj s Srbijo) za področje »Izboljšanje mobilnosti in multimodalnosti – cestne, železniške in zračne povezave« in predstavnica CEF-a Irena Lukač (skupaj z mestom Dunaj) za »Pospeševanje institucionalne zmogljivosti in sodelovanja«. Upravljanje Strategije in vključitev njenih ciljev v Partnerske sporazume sta bili osrednji točki zasedanja zunanjih ministrov podonavskih držav (sprejeta izjava). EK bo v prihodnjih mesecih pripravila predlog sprememb upravljavske strukture. EK po Poročilu o Podonavski regiji in Poročilu o dodani vrednosti makroregij daje jasno vedeti, da je lastništvo Strategije na sodelujočih državah. Te imajo v rokah tudi proces odločanja, EK pa koordinira izvajanje Strategije. Sodelujoče države morajo okrepiti nacionalne koordinacije in zagotoviti sodelovanje predstavnikov ministrstev.

 

Tretji letni forum Strategije EU za Podonavsko regijo je potekal pod naslovom "Rastemo skupaj-Skupaj rastemo", in sicer 26. in 27. junija 2014 na Dunaju.


 http://www.danube-region.eu/

 

Srečanje najvišjih predstavnikov sodelujočih držav v Podonavski strategiji, ki sta se ga udeležila DS Igor Senčar in koordinator za makroregije in ZB Gregor Krajc, je bilo namenjeno razpravi o učinkovitejšem upravljanju in vodenju EUSDR. V sprejeti izjavi so se ministri zavezali boljšemu usklajevanju in sodelovanju pri izvajanju ciljev strategije. Srečanja deležnikov v okviru "Podonavskega kozmosa" so se udeležili tudi številni slovenski akterji, med njimi Inštitut za geostrateške, pravne in futuristične raziskave in svetovanje, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, Univerza v Mariboru ter Center za razvoj financ (CEF Ljubljana), ki so predstavili svoje projekte in izkušnje sodelovanja v EUSDR.

 

29. in 30. oktobra 2015 je v Ulmu potekal četrti letni forum Strategije EU za Podonavsko regijo, ki ga je gostil Baden-Wuerttemberg.

 

V okviru foruma so potekali številni dogodki, med drugim se je predstavilo vseh 11 prednostnih področij. Ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj se je udeležila srečanja ministrov, pristojnih za sklade Evropske unije, v okviru katerega je bila osrednja tema zagotavljanje finančnih virov za makroregionalne projekte. Sprejeta je bila tudi skupna izjava. 

 

Letni forum je ponudil priložnost za razpravo o aktualnih izzivih v regiji, za izmenjavo stališč in izkušenj, tudi o primerni rabi treh kategorij sredstev (centralno vodenih EU sredstev, sredstev evropskega teritorialnega sodelovanja in kohezijskih sredstev, vključno z nacionalnimi in regionalnimi viri) v povezavi z makroregionalnim pristopom in projektih z vidno dodano vrednostjo za (makro) regijo. 

 

Peti letni forum je potekal 3. in 4. novembra 2016 v Bratislavi, pod naslovom "Inovativni tokovi; voda, znanje in inovacije v Podonavski regiji". Sestanka ministrov, kjer je bila sprejeta skupna izjava, se je udeležil DS MIZŠ Tomaž Boh. Izjava poziva k boljši nacionalni koordinaciji, podpira transfer invoacij in tehnologij, smotrno rabo človeških virov in obstoječih kapacitet, razvoj in vlaganje v raziskave in inovacijske strategije pametne specializacije.

Evropska komisija je ob tej priložnosti predstavila brošuro s Podonavskimi uspešnimi zgodbami.

 

Šesti letni forum Podonavske strategije je potekal v času od 17.-19. oktobra 2017 v Budimpešti, pod naslovom "Varna, povezana in razvijajoča Podonavska regija". Osrednje teme so bile energijska varnost, razvoj transporta, čista povezanost in finančne priložnosti na navedenih področjih. Političnega dela, na katerem je bila sprejeta skupna izjava, se je udeležil DS MZI Jure Leben.

 

V Sofiji je 17. oktobra 2018 potekal 5. Podonavski forum deležnikov, na katerem je bilo izpostavljen pomen civilne družbe in sodelovanje različnih deležnikov v delovnih skupinah Podonavske makroregije.

 

Sedmi letni forum Podonavske strategije  z osrednjo temo "turizem in kulturna dediščina", je potekal 18. in 19. oktobra 2018. Ministrskega srečanja, na katerem so visoki predstavniki potrdili ministrsko deklaracijo, se je udeležila generalna direktorica Renata Martinčič. Osrednji govorci so poudarili, da so makroregionalne strategije aktualne in povezujejo regije na vsebinah, ki so skupne in jih je mogoče učinkovito nasloviti skupaj; potrebujejo pa dobro upravljanje, tako nacionalno kot makroregionalno, politično zavezanost držav in konkretne projekte, ki prispevajo k vidnosti strategije. Turizem (trajnostni) in kulturna dediščina sta gonilo gospodarskega razvoja Podonavske regije, pri čemer je potrebno spoštovati lokalen značaj.

 

Danube Business Forum je dogodek, ki je namenjen promociji Podonavske regije na gospodarskem, socialnem in teritorialnem področju. Je priložnost za predstavitev konkretnih projektov deležnikov in iskanje podpore finančnih institucij za njihovo izvedbo.

Zadnji forum je potekal v Bratislavi, 23. In 24.maja 2016.

http://www.danube-region.eu/communication/events/600136-5th-danube-financing-dialogue/event_details

 

http://www.danube-capacitycooperation.eu/pages/4th-danube-financing-dialogue
 
Poročila s prejšnjih forumov so dostopna na:
http://www.danube-capacitycooperation.eu/pages/4th-danube-financing-dialogue

http://www.danube-capacitycooperation.eu/pages/3rd-danube-financing-dialogue
http://www.danube-capacitycooperation.eu/pages/2nd-danube-financing-dialogue
http://www.danube-capacitycooperation.eu/pages/1st-danube-financing-dialogue 

 

 

Predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan se je udeležil 5. podonavske parlamentarne konference, ki je potekala 5. oktobra 2018 v Budimpešti. Osrednja tema konference je bila blaženje učinkov podnebnih sprememb na kmetijstvo in vprašanja modernih sistemov upravljanja in rabe voda. Mag. Židan je podčrtal aktualnost teme konference, kar je ponazoril tudi s situacijo v Sloveniji. Na konferenci so sprejeli deklaracijo. Več informacij o dogodku je na razpolago na spletni strani DZ

 

Transnacionalni program Podonavje je geografsko poenoten z EUSDR.Program je eden od naslednikov transnacionalnega programa Jugovzhodna Evropa, ki je bil v obdobju 2007-2013 za slovenske institucije najuspešnejši med transnacionalnimi programi. V programu JVE je  120 slovenskih partnerjev sodelovalo v 83 od 122 projektov; med njimi je bilo kar 15 vodilnih partnerjev. Pogodbena vrednost: 24 milijonov evrov, od tega 22 milijonov evrov iz ESRR.

 

Program Podonavje 2014-2020 ima na voljo 263 M€, od tega 202 M€ iz ESRR in 20 M€ iz IPA. Sredstva so namenjena projektom s področja inovativnosti (57 M€ iz ESRR), okolja in virov (65 M€), prometa in energije (42 M€) in dobrega upravljanja makroregije (26M€). 

Podonavje

 

Glavni dokumenti:

 

Sporočilo Komisije: Strategija EU za Podonavje (8. december 2010)
Akcijski načrt Strategije EU za Podonavje (8. december 2010)

Strategija EU za Podonavsko regijo - prvi prispevek Slovenije (24. februar 2010)

Strategija EU za Podonavsko regijo - drugi prispevek Slovenije (31. maj 2010)

Deklaracija Podonavskega vrha v Budimpešti, 25. februarja 2010 (delovni prevod)

  

Povezave:

 

Strategija EU za Podonavje 

Strategija EU za Podonavje - spletna stran Evropske komisije

Strategija EU za Podonavje - dokumenti

Strategija EU za Podonavje – javna razprava

Skupna pobuda podonavskih in alpsko-jadranskih univerz za oblikovanje »Evropske razvojne regije«

Strategija EU za regijo Baltskega morja

Mreža mladih državljanov v Podonavju