Skoči na vsebino

SEKUNDARNA ZAKONODAJA EU

Sekundarna zakonodaja temelji na primarni zakonodaji EU ter obsega različne vrste pravnih aktov, ki jih sprejemajo posamezne institucije EU ali več institucij skupaj: uredbe, direktive, odločbe, sklepe, priporočila in mnenja. 
 
Pred pristopom Slovenije k EU je bilo treba vso veljavno sekundarno zakonodajo pripraviti tudi v slovenskem jeziku. Šlo je za približno 90.000 strani Uradnega lista EU oziroma več tisoč pravnih aktov, sistematično urejenih po posameznih poglavjih Registra zakonodaje EU. V pripravo so bili vključeni vsi resorni organi, vodila pa sta jo dva koordinacijska organa: Služba Vlade RS za evropske zadeve in Služba Vlade RS za zakonodajo. Prevodi so bili strokovno, jezikovno in pravno redigirani ter formalno potrjeni na vladni komisiji za pravno redakcijo prevodov pravnih aktov EU, nato pa vloženi v zakonodajno zbirko CCVista. Zadnji pregled (t.i. finalizacijo) so opravili pravniki v Svetu EU in Evropski komisiji, za objavo pa je bil pristojen Urad za publikacije EU v Luxembourgu.

 

Od 1. maja 2004 se slovenska različica pravnih aktov pripravlja v institucijah EU, v katerih je zaposlenih več kot 170 prevajalcev za slovenski jezik in pravnikov - lingvistov. Pravne akte v slovenskemjeziku, ki se dnevno objavljajo v Uradnem listu EU, najdemo v zakonodajni zbirki EUR-Lex. Ta stran omogoča tudi dostop do  pripravljalnih aktov . Zakonodajni postopek je mogoče spremljati tudi v zbirki  Evropskega parlamenta OEIL (Legislative Observatory – Zakonodajni observatorij).