Skoči na vsebino

JEZIKOVNA UREDITEV EU

Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) spremlja problematiko uporabe slovenščine kot uradnega jezika Evropske unije in s svojim delovanjem na področju koordinacije jezikovnih vprašanj prispeva k tesnejšemu medinstitucionalnemu sodelovanju med slovenskimi prevajalskimi in tolmaškimi oddelki ter pravniki lingvisti v institucijah EU in slovenskimi strokovnjaki iz državnih organov in akademskih institucij.
 
Z zbiranjem podatkov o organiziranosti slovenskih oddelkov prevajalskih in tolmaških služb ter pravnikov lingvistov v institucijah EU – od kadrovske strukture do delovnih metod in terminologije – skrbi za kroženje informacij med vsemi, ki sodelujejo v postopkih priprave slovenskih besedil v okviru delovanja EU. Z navodili za ministrstva glede možnosti strokovno-terminološkega sodelovanja pri pripravi aktov EU v slovenskem jeziku in postopkov za odpravo napak v že objavljenih slovenskih besedilih ter imeniki prevajalcev, tolmačev, lektorjev, terminologov, pravnikov lingvistov in strokovnjakov za terminološko posvetovanje poskuša vzpostaviti urejen prostor medinstitucionalnega povezovanja, v okviru katerega se lahko tudi po prenosu pristojnosti za pripravo slovenske različice aktov EU na institucije EU nadaljuje interdisciplinarno sodelovanje, začeto v času slovenskih priprav na pristop k EU, ter učinkoviteje najdejo rešitve za poenotenje terminologije in sloga.
 
Več podatkov o jezikovni ureditvi EU najdete na spletnih straneh same EU: Večjezičnost. Žal je zadnja sestava 28 portfeljev nove Evropske komisije izpustila večjezičnost, ki ji je bilo v preteklosti namenjene bistveno več pozornosti. V obdobju 2007–2010 je to področje kot popolnoma samostojno pokrival komisar za večjezičnost Leonard Orban. V obdobju  2010–2014 pa je bila večjezičnost samo eden od portfeljev v pristojnosti komisarke za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mladino Androulle Vassiliou. Organizacijska enota za večjezičnost je bila prestavljena v generalni direktorat za zaposlovanje, saj se je tudi pri jezikovni različnosti poudarek prestavil predvsem na ekonomske vidike – kako lahko jeziki vplivajo na spodbujanje rasti in zaposlovanja.

 

Slovenščina - uradni jezik EU

 

V skladu z enim od temeljnih načel, da mora biti zakonodaja EU dostopna vsem državljanom v njim razumljivem jeziku, se vsak zavezujoči pravni akt EU pripravi v vseh uradnih jezikih EU. Tako je bilo določeno z Uredbo Sveta št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski skupnosti, z dne 15. aprila 1958. V tej uredbi najdemo pravno podlago za uporabo uradnih jezikov Skupnosti (člena 2 in 3), obveznost institucij EU, da sestavljajo dokumente Skupnosti v vseh uradnih jezikih (4. člen), ter obveznost objavljanja Uradnega lista EU v vseh jezikovnih različicah (5. člen). Ob pristopu vsake nove države članice, katere jezik ni bil že prej uradni jezik EU, se vse ustrezne določbe spremenijo tako, da se med uradne jezike EU doda tudi njen uradni jezik – tako je bila ob pristopu Republike Slovenije k EU Uredba prilagojena z Aktom o pristopu (Uradni list EU C 227 E z dne 23. septembra 2003). V EU 28-ih držav članic je od 1. julija 2013 že 24 uradnih jezikov.
 
Uredba Sveta št. 1 iz leta 1958 je bila sprejeta za štiri uradne jezike prvih ustanovnih članic Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo: francoščino, italijanščino, nemščino in nizozemščino; ob nadaljnjih širitvah, ko je situacija ob povečanem številu jezikov postajala vse bolj zapletena, pa se je v praksi izoblikovalo pravilo, da se v številnih vmesnih fazah sprejemanja aktov in dokumentov uporabljajo samo glavni proceduralni jeziki, medtem ko se dosledno spoštujejo vsa temeljna pravila o rabi vseh uradnih jezikov iz Pogodb in Uredbe št. 1. Postopek sprejemanja dokumentov in priprave vseh jezikovnih različic je natančneje opisan v Priročniku za sodelovanje slovenskih vladnih predstavnikov v postopkih odločanja v EU, posodobljena, samo jeziku namenjena navodila pa najdete v priročniku Slovenščina v institucijah EU.
 
Čeprav 1. člen Uredbe št. 1 določa, da so vsi uradni jeziki hkrati tudi delovni jeziki, pa se termin "delovni jeziki" (tudi "proceduralni jeziki") EU danes v glavnem uporablja za angleščino in francoščino, v zelo majhnem obsegu nemščino – torej jezike, v katerih se dnevno sporazumevajo uslužbenci znotraj institucij EU, kadar se sestajajo v večjezičnih notranjih sestavah, in v katerih se pripravljajo nekateri njihovi interni in pripravljalni dokumenti.
 
Priročnik Slovenščina v institucijah EU je kratko poljudno navodilo o rabi slovenščine kot uradnega jezika EU, namenjen pa je predvsem slovenskim javnim uslužbencem, ki zastopajo Slovenijo kot državo članico v institucijah EU. Nastal je v okviru izvajanja nalog iz Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011, konkretneje ukrepa 8b, ki je bil sprejet za »krepitev odgovornosti Slovencev do slovenščine kot maternega jezika (identifikacijska vloga), kot uradnega jezika in kot polnovrednega gradnika evropske jezikovne raznoličnosti (gojitev ustrezne samozavesti ob naraščajočem valu priložnosti in potrebe za sporazumevanje med govorci raznih jezikov)«.
 
Združuje izkušnje državne uprave iz postopkov odločanja EU z ugotovitvami slovenskih sodelavcev evropskega projekta Dylan, s katerim je želela Evropska unija raziskati možnosti, kako lahko jezikovna raznolikost pripomore k razvoju znanja in gospodarstva.

 

Slovenski oddelki prevajalskih služb institucij EU

 

Za uresničevanje temeljnih načel večjezičnosti je v okviru institucij potreben in od dne pristopa nove članice k EU tudi vzpostavljen kar precejšen aparat za prevajanje v vsak novi uradni jezik.

 

S pripravo dokumentov v slovenskem jeziku se v institucijah EU ukvarja že več kot 170 prevajalcev in pravnikov lingvistov. Splošno pravilo v prevajalskih službah EU je, da prevajalci prevajajo samo v svoj materni jezik. Status redno zaposlenega prevajalca oziroma uslužbenca dobijo na podlagi zahtevnih preizkusov znanja v okviru natečajev EPSO.
 
Skoraj vse institucije in organi EU imajo svoje prevajalske službe za vse uradne jezike, poleg njih pa obstaja tudi Prevajalski center za organe EU, ki nimajo svojih prevajalskih služb. V nekaterih institucijah so zaposleni tudi slovenski pravniki lingvisti, ki sodelujejo pri pripravi pravnih aktov EU in opravljajo redakcijo končnega besedila v slovenskem jeziku. Kontaktne podatke vodij slovenskih enot najdete v uradnem imeniku Evropske unije, naslove njihovih poštnih predalov v priročniku Slovenščina v institucijah EU, v primeru nepopolnih podatkov pa se lahko obrnete tudi na MZZ, kjer vodimo evidenco v medinstitucionalnem imeniku.
 
Več o jezikovnih načelih ali oddelkih za nacionalne jezike v institucijah EU si lahko preberete na njihovih spletnih straneh:
Evropska komisija
Svet EU
Evropski parlament
Sodišče EU
Skupna prevajalska služba Ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij
Računsko sodišče
Evropska centralna banka
Prevajalski center za organe EU.

 

Terminologija EU

 

Kakor je opisano v rubriki Pravne in jezikovne zbirke / Evroterm in Evrokorpus, je terminologija EU v času pred pristopom nastajala v nekdanjem Sektorju za prevajanje, redakcijo in terminologijo Službe Vade RS za evropske zadeve (SVEZ) in bila od leta 2000 javno dostopna na vladnih spletnih straneh. Terminološko zbirko je SVEZ v prvem letu po pristopu odstopil tudi nekaterim slovenskim oddelkom v institucijah EU, saj so se ti zavezali k dosledni in kontinuirani uporabi terminologije, ki je nastajala v večletnem postopku interdisciplinarnega preverjanja in potrjevanja. Tako slovenski prevajalci v institucijah EU še vedno uporabljajo tudi Evroterm in Evrokorpus, najobsežnejši slovenski zbirki z izrazjem s področja evropskih zadev, sicer pa se terminologija vseh institucij EU v zadnjih letih sistematično zbira in ureja v medinstitucionalni spletni zbirki IATE (Inter-Active Terminology for Europe), do katere je mogoče dostopati neposredno ali pa preko povezave z Evroterma.

 

Arhiv:

Za izboljšanje sistema posvetovanja o terminologiji EU je nekdanja Služba Vlade RS za razvoj in evropske zadeve (SVREZ) na podlagi Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011 v okviru ukrepa 12d, načrtovanega  z namenom »izboljševanja kakovosti prevajanja in tolmačenja gradiv EU«, v letih 2008 in 2009 poskusila vzpostaviti nov terminološki mehanizem. Več o tem si lahko preberete v delovnem dokumentu Predlog za vzpostavitev nacionalnega mehanizma za potrjevanje terminologije EU.

 

Priloge delovnega dokumenta Predlog za vzpostavitev nacionalnega mehanizma za potrjevanje terminologije EU:
- Poslovnik mehanizma za potrjevanje slovenske terminologije Evropske unije
- Seznam terminoloških slovarjev in del, izdanih po 2001
- Slovenski korpusi pisnih besedil (izbor)
 

Tolmačenje

 

Službe za tolmačenje obstajajo v treh institucijah EU: v Evropski komisiji, v Evropskem parlamentu in na Sodišču EU. Generalni direktorat Evropske komisije za tolmačenje (znan tudi kot SCIC – Service Commun Interprétation-Conférences) zagotavlja tolmače tudi drugim institucijam EU.
 
Tolmačenje ima v institucijah EU dolgo tradicijo; vzpostavljeni so tradicionalni režimi tolmačenja in pravila, ki te režime določajo.
 
MZZ vsako leto aprila in oktobra koordinira zahteve ministrstev po tolmačenju v delovnih telesih Sveta EU, kjer se tolmačenje zagotavlja po sistemu "na zahtevo", in informacijo o tem posreduje Generalnemu sekretariatu Sveta EU. Ministrstva lahko izbirajo med aktivnim tolmačenjem (govori in posluša se v slovenskem jeziku) in pasivnim tolmačenjem (govori se v slovenskem jeziku, posluša se drug delovni jezik).

 

Kontakt: 
 
Sektor za splošne in institucionalne zadeve