Skoči na vsebino

MEDNARODNA ZVEZA ZA SPOMIN NA HOLOKAVST (IHRA)

Mednarodna zveza za spomin na holokavst (IHRA), katere članica je tudi Slovenija, se ukvarja s spominjanjem, zaznamovanjem in preučevanjem holokavsta.


Slovenska vlada je februarja 2008 razglasila 27. januar za nacionalni dan spomina na holokavst, s čimer je ravnala v skladu z resolucijo Generalne skupščine OZN 60/7, s katero je bil 27. januar razglašen za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Zaznamovanje tega dne je v Republiki Sloveniji ena od osrednjih dejavnosti pri ohranjanju spomina na holokavst. Poleg usklajevalke dejavnosti, Sinagoge Maribor, se mu pridružujejo še številne muzealske, znanstvenoraziskovalne, visokošolske in druge ustanove, pa tudi osnovne in srednje šole. Pri teh in mnogih spremljevalnih dejavnostih sta udeležena tudi Judovska skupnost Slovenije in Društvo za judovsko kulturo Isserlein.

 

IHRA je bila na pobudo švedskega predsednika vlade Görana Perssona v letu 1998 ustanovljena kot Projektna skupina za mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja o holokavstu, spominjanja nanj in njegovega raziskovanja. Temeljni dokument, na podlagi katerega deluje, je Stockholmska deklaracija, sprejeta leta 2000. Namen zveze IHRA je zagotoviti politično in družbeno podporo prizadevanjem za poučevanje o holokavstu, ohranjanje spomina nanj in njegovo preučevanje na nacionalni in mednarodni ravni. Delo zveze poteka v obliki stalnih delovnih skupin (akademske, izobraževalne in muzejske skupine ter skupine za komunikacije) in v obliki rednih plenarnih srečanj (dvakrat letno).


Slovenija je postala članica zveze IHRA 1. decembra 2011 in od takrat pri njej deluje tudi slovenska delegacija, ki jo koordinira Ministrstvo za zunanje zadeve. Delegacija je sestavljena iz vladnih in zunanjih strokovnjakov, ki sodelujejo v različnih delovnih skupinah: akademski, izobraževalni in muzejski skupini ter skupini za komunikacije.


IHRA združuje 31 sodelujočih držav (1), deset držav opazovalk (2) in sedem stalnih mednarodnih partnerjev. Vsako leto marca prevzame predsedovanje ena od držav članic (od marca 2015 do marca 2016 je bila predsedujoča Madžarska, od marca 2016 do marca 2017 Romunija, od marca 2017 do marca 2018 Švica, od marca 2018 do marca 2019 Italija, od marca 2019 do marca 2020 pa bo predsedoval Luksemburg).

 

Ozaveščanje o preteklosti

 

Osnovni namen ozaveščanja o tragični preteklosti, ki vključuje njeno preučevanje ter izobraževanje in informiranje o zgodovinskih dejstvih, je, da se prepreči ponovitev tragičnih zgodovinskih dogodkov. Zato Ministrstvo za zunanje zadeve podpira napore za ozaveščanje pod geslom »NIKOLI VEČ«.

 

Ministrstvo za zunanje zadeve je leta 2013 v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom za šolstvo ter vrsto priznanih akademikov in raziskovalcev s področja holokavsta izvedlo projekt ozaveščanja o holokavstu. V njegovem okviru je bila pripravljena knjižica Neznane sledi, ki je namenjena mladini in se osredotoča na zgodbo o holokavstu na slovenskih tleh. S tiskanimi izvodi knjižice smo oskrbeli osnovne in srednje šole ter splošne knjižnice v Sloveniji.

 

Ministrstvo za zunanje zadeve podpira tudi izdajanje publikacij, ki osvetljujejo zgodovinska dejstva, npr. Slovenski Judje: zgodovina in holokavst, Porajmos – zamolčani genocid nad Romi. Prav tako podpira projekte za ozaveščanje po vsej Sloveniji, ki jih koordinira Sinagoga Maribor, npr. Šoa – spominjamo se, in dogodke, kakršen je Festival strpnosti v Mini Teatru v Ljubljani.

 

Poleg zaznamovanja Mednarodnega dneva spomina na holokavst v Sloveniji od 9. decembra 2015 obeležujemo tudi Mednarodni dan spomina na žrtve genocida, saj smo v istem letu aktivno podprli resolucijo OZN o razglasitvi tega mednarodnega dne.

 

Na poziv zveze IHRA v letu 2016 za zgoščeno predstavitev zgodovinskih dejstev je zunanje ministrstvo posredovalo kratko informacijo v publikaciji zveze IHRA o drugi svetovni vojni.

 

Ministrstvo za zunanje zadeve je v letu 2016 podprlo projekt Zadnji pričevalci / Guardians of the spoon, namenjen ozaveščanju o nestrpnosti in spominjanju na grozodejstva iz preteklosti. Na spletni strani Guardians of the spoon so na podlagi fotografij in pričevanj izpostavljeni kraji, kjer so bila nekoč koncentracijska taborišča za Slovence in Slovenke.

 

V letu 2018 slovenska delegacija pri Mednarodni zvezi za spomin na holokavst pripravlja poročilo (Country Report ) o delovanju v obdobju med letoma 2011 in 2017.

 

 

(1) Argentina, Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Izrael, Italija, Kanada, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Španija, Švedska, Švica, Velika Britanija in ZDA.

 

(2) Albanija, Bolgarija, Makedonija, Moldavija, Portugalska, Turčija, Urugvaj in Salvador. Status stalnih opazovalk imajo tudi mednarodne organizacije OZN, OVSE/ODIHR, SE, UNESCO, Agencija EU za temeljne pravice, ITS (International Traicing Service) in Claims Conference. Z OVSE/ODIHR in Svetom Evrope je bil sklenjen tudi memorandum o soglasju. 

 


Koristne povezave:

 

Mednarodno zavezništvo za spomin na holokavst - IHRA

 

ITF Smernice za poučevanje o holokavstu

 

ITF Dokument EWG – Poučevanje o holokavstu brez prič

 

Mednarodna listina muzejev spomina 

 

Auschwitz Insititue for Peace and Reconciliation