Skoči na vsebino

ENAKOST MED SPOLOMA IN PRAVICE ŽENSK TER AKCIJSKI NAČRT ZA 1325

Pravice žensk in enakost med spoloma

Kljub številnim mednarodnim sporazumom in velikemu napredku se ženske po vsem svetu še vedno spopadajo z diskriminacijo, nasiljem, neenakimi možnostmi za izobraževanje ter sodelovanje v družbenem in gospodarskem življenju. Ženske sestavljajo polovico svetovnega prebivalstva, zato je pomembno, da se upoštevajo tudi njihova mnenja in predlogi. Enakopravna in enakovredna udeležba žensk v vseh sferah življenja pomeni prednost za izboljšanje življenja vseh in na vseh področjih.

 

Enakost spolov je področje, ki ga Slovenija že vrsto let intenzivno vključuje v zunanjepolitične dejavnosti, zlasti na večstranski ravni. Z vključevanjem in sodelovanjem pri  številnih mednarodnih dogodkih ter v delovnih skupinah različnih mednarodnih institucij je okrepila prepoznavnost Slovenije kot dejavne promotorke tem, povezanih z opolnomočenjem žensk in enakostjo spolov. Skladno s tem je dejavna tudi pri uveljavljanju opolnomočenja žensk in enakosti spolov v povezavi s preprečevanjem in razreševanjem konfliktov ter pokonfliktno obnovo kot zaščito žensk in deklic v ranljivih družbah.

 

Slovenija je spodbujala vpenjanje načela enakosti spolov v arhitekturo OZN in se zavzemala za oblikovanje novega mehanizma ZN za enakost moških in žensk v nacionalnih zakonodajah. Leta 2007 je bila v okviru Sveta OZN za človekove pravice (SČP) sopodpornica letne razprave o vključevanju vidika spola v delo Sveta, ki tradicionalno poteka na septembrskem zasedanju SČP. Bila je pomemben akter pri vzpostavljanju Delovne skupine Sveta OZN za človekove pravice za odpravo diskriminacije žensk v zakonodaji in praksi (2010), organizirala je mednarodno konferenco o enakosti spolov (2010), katere namen je bil prispevati k razpravam Sveta OZN za človekove pravice o novem mehanizmu za spodbujanje enakosti žensk in moških v nacionalnih zakonih ter njenega uresničevanja. Slovenija si je tudi dejavno prizadevala za vzpostavitev Telesa OZN za enakost spolov in opolnomočenje žensk (UN Women). Njegova ustanovitev je pomemben dosežek pri institucionalni ureditvi tega področja. UN Women je postal osrednje telo OZN tako pri pomoči državam pri izvajanju standardov kot pri podpori medvladnim telesom, kot je Komisija OZN za status žensk, pri oblikovanju politik, globalnih standardov in norm ter skrbi za koherentnost delovanja sistema OZN na področju enakosti spolov.

 

Ministrstvo za zunanje zadeve si je v celotnem obdobju prizadevalo za vključevanje vidika spola in pomena participacije žensk v druge dogodke v svoji organizaciji. Krepitvi vloge žensk v mediaciji je bil posvečen celoten panel mednarodnega seminarja o mediaciji v Sredozemlju (marec 2014).

Slovenija je podprla tudi kampanjo HeforShe. Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic decembra 2014 je kampanjo podprl minister za zunanje zadeve s sodelavci, januarja 2015 na posvetu slovenske diplomacije predsednik Državnega zbora in veleposlaniki ter ob 8. marcu 2015 še predsednik vlade in ministri.

 

Prepoznavnost Slovenije na področju enakosti med spoloma in opolnomočenja žensk je krepilo tudi članstvo slovenske strokovnjakinje v Odboru OZN za odpravo diskriminacije žensk (CEDAW) v obdobju 2007–2014.

 

V mednarodnem dialogu o enakosti med spoloma in opolnomočenju žensk si bo Slovenija še naprej prizadevala za vključevanje vidika spola v delo mednarodnih organizacij (t. i. gender mainstreaming) in različne mednarodne dokumente.

 

Leto 2015 poteka tudi v znamenju 20. obletnice sprejetja Pekinške deklaracije in Izhodišč za ukrepanje, ki sta dva izmed temeljnih mednarodnih dokumentov glede opolnomočenja žensk in enakosti spolov. Na mednarodni ravni vse leto potekajo številne dejavnosti, med drugim pregled izpolnjevanja zavez iz obeh dokumentov. Slovenija v teh dejavnostih tvorno sodeluje.

 

Povezave:

Spletna stran EEAS o pravicah žensk

Spletna stran MDDSZ o enakih možnostih

Akcijski načrt Slovenije za izvajanje resolucij Varnostnega sveta OZN 1325 in 1820

Leta 2000 je Varnostni svet OZN sprejel (zavezujočo) zgodovinsko resolucijo (S/RES/1325) o ženskah, miru in varnosti. Resolucija ponovno potrjuje pomembno vlogo ženk pri preprečevanju in razreševanju sporov, mirovnih pogajanjih, gradnji in ohranjanju miru ter pokonfliktni obnovi. Hkrati poudarja pomen enake udeleženosti žensk ter njihovo polno vključenost pri ohranjanju in uveljavljanju miru in varnosti.

 

Omenjena resolucija poziva vse deležnike h krepitvi participacije žensk in vključevanju vidika spola v vse dejavnosti, ki so povezane z mirom in varnostjo v okviru OZN. Prav tako poziva vse strani konflikta k uveljavljanju posebnih ukrepov za zaščito žensk in deklic pred nasiljem zaradi spola, predvsem posilstev in drugih oblik spolnih zlorab v času oboroženih spopadov. Resoluciji 1325 je do danes sledilo šest resolucij o ženskah, miru in varnosti, nekatere med njimi posebej obravnavajo preprečevanje in odpravo spolnega nasilja v konfliktih.

 

Ob 10. obletnici sprejema resolucije Varnostnega sveta o ženskah, miru in varnosti je Vlada Republike Slovenije 18. novembra 2010 sprejela Nacionalni akcijski načrt za izvajanje resolucij Varnostnega sveta OZN 1325 in 1820 o ženskah, miru in varnosti za obdobje 2010–2015 (Akcijski načrt 1325).

 

Akcijski načrt je nastal na predlog Ministrstva za zunanje zadeve in ob tesnem sodelovanju drugih ministrstev, predvsem Ministrstva za obrambo, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za zdravje in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost ter (ukinjenega) Urada za enake možnosti. V pripravi nacionalnega akcijskega načrta se je vlada posvetovala tudi s predstavniki civilne družbe.

 

V akcijskem načrtu so podrobneje opredeljeni ukrepi za krepitev vloge žensk pri preprečevanju in reševanju oboroženih spopadov ter gradnji in ohranjanju miru. Poleg tega so opredeljeni tudi ukrepi za preprečevanje spolnega nasilja nad ženskami in deklicami ter za njihovo zaščito med oboroženim spopadom in po njem. Namen akcijskega načrta je povezati sedanje dejavnosti v Sloveniji in mednarodni skupnosti v okviru širše tematike žensk, miru in varnosti, ki so preoblikovani v specifične in uresničljivo zastavljene politične zaveze z merljivimi cilji.


Akcijski načrt razvršča omenjene ukrepe v tri cilje in opredeljuje politične, operativne in kadrovske zaveze Vlade Republike Slovenije za njihovo izpolnjevanje. V njem so navedene mednarodne in nacionalne zaveze ter pristojnosti posameznih resorjev in načini preverjanja učinkovitosti uresničevanja ciljev. Akcijskemu načrtu je priložena razpredelnica o poteku njegovega izvajanja ter pregled opravljenega dela in dejavnosti Republike Slovenije na tem področju.


Vlada in posamezna ministrstva v izvajanje akcijskega načrta v posameznih primerih ustrezno vključujejo mednarodne in slovenske izvedence/izvedenke in usposobljene nevladne organizacije. Pri svojem delu sodelujejo tudi s strokovno javnostjo in civilno družbo na terenu.


Za učinkovito izvajanje in oceno uspešnosti akcijskega načrta je pristojna Medresorska delovna komisija za človekove pravice. Načrt se pregleduje vsaki dve leti, če je potrebno, komisija vladi predlaga ustrezne dopolnitve in dodatne dejavnosti. V zadnjem letu akcijskega načrta bo opravljena revizija in pripravljen nov akcijski načrt.


S sprejemom nacionalnega akcijskega načrta je Slovenija izpolnila zavezo iz resolucij VS OZN 1325 in 1820, hkrati pa zaznamovala deseto obletnico sprejema resolucije VS OZN 1325.

 

Leta 2015 zaznamujemo 15. obletnico resolucije 1325, v okviru katere potekajo številne dejavnosti; med njimi OZN pripravlja pregled na visoki ravni in globalno študijo o izvajanju resolucije.

 

Akcijski načrt za izvajanje resolucij VS ZN 1325 in 1820