Skoči na vsebino

DRUGE PREDNOSTNE TEME

Smrtna kazen

Slovenija odločno nasprotuje smrtni kazni. Vrsto si let prizadeva za splošno prepoved smrtne kazni povsod po svetu. Smrtno kazen obravnavamo kot kruto in nečloveško kazen, s katero se krši pravica do življenja. Vsaka izjalovitev ali neučinkovitost pravnega sistema, ki je neizogibna pomanjkljivost vseh pravnih sistemov, v povezavi z uporabo smrtne kazni, predstavlja nepopravljivo in nepovratno izgubo življenja. Odprava smrtne kazni na svetovni ravni bi pripomogla h krepitvi človeškega dostojanstva in progresivnemu razvoju na področju človekovih pravic.  10. oktobra obeležujemo svetovni in evropski dan boja proti smrtni kazni.  

 

Prvo in prelomno resolucijo s pozivom k moratoriju nad izvajanji smrtne kazni s ciljem popolne prepovedi uporabe te oblike kaznovanja je Generalna skupščina OZN sprejela na svojem 62. zasedanju leta 2007. Od takrat dalje se resolucije na to temo sprejemajo v okviru Generalne skupščine OZN in Sveta OZN za človekove pravice (SČP). Omenjena tematika je tudi visoko na agendi Sveta Evrope. Slovenija izraža polno podporo vsem resolucijam v okviru OZN o moratoriju na smrtno kazen, ki pozivajo k vzpostavitvi moratorija na smrtno kazen ter popolni ukinitvi uporabe smrtne kazni. Pri tem je pomembno, da države ratificirajo ali pristopijo k drugemu izbirnemu protokolu Mednarodne konvencije o državljanskih in političnih pravicah za odpravo smrtne kazni. V okviru Sveta Evrope pa bi želeli izpostaviti pomen Protokola št. 13 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah glede odprave smrtne kazni v vseh okoliščinah.

 

Leta 1998 pa je Evropska Unija sprejela Smernice o smrtni kazni in na tej osnovi spremlja razmere po posameznih državah ter se odziva na hujše primere kršitev človekovih pravic. Smernice so bile posodobljene v času predsedovanja Slovenije Svetu EU.

LGBTI

Razprava o diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete je aktualna v mednarodni skupnosti v OZN, EU, Svetu Evrope itn. Slovenija se zavzema, da problematika diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete ostaja na dnevnem redu omenjenih organizacij. Pri tem velja posebej izpostaviti pomen načela nediskriminacije ter da pri LGBTI (lezbijke, geji, biseksualne, transseksualne in interseksualne osebe) osebah ne gre za  nove pravice, ki bi bile dodeljene posameznikom na podlagi spolne usmerjenosti, temveč gre za človekove pravice, ki so univerzalne in predvsem enake za vse. Države morajo sprejeti in implementirati vse potrebne ukrepe v skladu s svojimi mednarodnimi obvezami za učinkovito odpravo diskriminacijo v vseh njenih oblikah in pojavih.

 

Evropska unija je leta 2013 sprejela Smernice za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic LGBTI oseb.

 

Mednarodna skupnost je 17. maj razglasila za mednarodni dan boja proti homofobiji in transfobiji. Leta 2008 je bila okviru Generalne skupščine OZN predstavljena prva prekoregionalna izjava o človekovih pravicah, spolni orientaciji in identiteti spola. Marca 2011 je bila v okviru Sveta OZN za človekove pravice pod vodstvom ZDA, Slovenije in Kolumbije predstavljena prekoregionalna izjava o prenehanju nasilja nad istospolno usmerjenimi. Prva, zgodovinska resolucija o človekovih pravicah, spolni usmerjenosti in identiteti, ki jo je podprla tudi Slovenija,  je bila v okviru SČP sprejeta junija 2011 in nato še leta 2014. Namen resolucije ni ustvarjati novih pravic za LGBTI osebe, temveč nasloviti kršitve njihovih človekovih pravic, ki so kot univerzalne človekove pravice na mednarodni ravni zagotovljene vsem posameznikom ne glede na njihovo spolno usmerjenost in identito.

 

Urad Visokega komisarja OZN za človekove pravice je skupaj s partnerji julija 2013 pričel z globalno kampanjo ''Free and Equal'', ki se osredotoča na potrebo po pravnih reformah in javnem izobraževanju v boju zoper homofobijo in transfobijo. Projekt je namenjen osveščanju glede homofobnega in transfobnega nasilju in diskriminacije ter promociji in spoštovanji pravic LGBT oseb.

Zagovorniki človekovih pravic

Civilna družba in zagovorniki človekovih pravic igrajo pomembno vlogo pri uveljavljanju človekovih pravic, vladavine prava in vsestranski razvoj družb. Zaradi svojega dela se pogosto soočajo s pritiski in celo nasiljem. Države so dolžne zagotoviti okolje, ki omogoča zagovornikom človekovih pravic in širši civilni družbi svobodno delovanje, vključno s pravico do svobodnega izražanja mnenj in združevanja. Kakršnikoli povračilni ukrepi proti posameznikom ali organizacijam, ki sodelujejo ali želijo sodelovati z mehanizmi OZN za človekove pravice,  vključno z Univerzalnim periodičnim pregledom Sveta OZN za človekove pravice, so nesprejemljivi in v nasprotju z mednarodnim  pravom človekovih pravic. Svobodno delovanje civilne družbe na področju človekovih pravic je ključnega pomena, za demokratično državo, zato podpiramo vlogo zagovornikov človekovih pravic tudi na mednarodni ravni.

 

EU je leta 2004 sprejela Smernice o zagovornikih človekovih pravic. Smernice predstavljajo usmeritev za učinkovito spodbujanje in varstvo zagovornikov človekovih pravic v tretjih državah v okviru skupne zunanje in varnostne politike. V okviru Generalne skupščine  OZN se vsaki dve leti sprejema resolucija o zagovornikih človekovih pravic, ki jo Slovenija podpira. Leta 1998 pa je Generalne skupščina OZN sprejela Deklaracijo Združenih narodov o pravici in odgovornosti posameznikov, skupin in družbenih teles za uveljavljanje in varstvo splošno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin".

 

Ob robu 28. zasedanja Sveta OZN za človekove pravice se je Državni sekretar Benko pridružil kampanji #idefend, ki je namenjena podpori zagovornikom človekovih pravic po svetu. Kampanjo #idefend v času visokega dela zasedanja v Ženevi organizira tamkajšnje predstavništvo Evropske unije.

Pravice invalidov

Konvencija o pravicah invalidov je bila sprejeta 13. decembra 2006 v New Yorku, veljati je začela 3. maja 2008. V Slovenji je v veljavi od 24. aprila 2008. Slovenija je aktivno sodelovala v procesu pogajanj o konvenciji. Konvencija o pravicah invalidov je zgodovinsko pomembna, saj je prvi pravno zavezujoč instrument OZN s področja varstva pravic in dostojanstva invalidov, ki zagotavlja uveljavljanje človekovih pravic, načela enakih možnosti in enake obravnave ter preprečevanje diskriminacije invalidov. Odbor za pravice invalidov preko sistema periodičnega poročanja držav pogodbenic nadzoruje izvajanje določb Konvencije. V prvem letu delovanja Odbora, je imela Slovenija v odboru imenovanega svojega izvedenca. 

 

Leta 2014 je Svet OZN za človekove pravice imenoval posebno poročevalko za pravice invalidov. Tako se je mandat posebnega poročevalca za invalide prenesel iz Komisije za socialni razvoj, ki zaseda v New Yorku na Svet OZN za človekove pravice.

 

Tematika o pravicah invalidov se v okviru OZN obravnava v okviru 3. Odbora Generalne skupščine OZN, Komisije za socialni razvoj in Sveta OZN za človekove pravice. V okviru Sveta OZN za človekove pravice enkrat letno poteka panelna razprava o pravicah invalidov. 

Mučenje

Prepoved mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja je v skladu mednarodnim pravom absolutna, kar pomeni, da gre za tako osnovno človekovo pravico, da je ni mogoče v nobenem primeru ali situaciji zadržati ali je začasno ne zagotavljati.

 

Najpomembnejši mednarodno pravni dokumenti, ki opredeljujejo prepoved mučenja so Univerzalna deklaracija o človekovih pravicah (5. člen), Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (7. člen), Ženevske konvencije iz l. 1949 in dopolnilna protokola I in II z dne 8. junija 1977 in Konvencija proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju.

 

Slovenija je članica skupine prijateljev Pobude za Konvencijo proti mučenju, ki si prizadeva za univerzalno ratifikacijo omenjene mednarodne pogodbe do leta 2024. Konvencija ima trenutno 157 držav pogodbenic.

 

Prizadevanje za uveljavitev prepovedi mučenja je na področju človekovih pravic tudi ena od prioritet Evropske unije, ki je v ta namen sprejela Smernice za politiko EU držav glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja. Smernice, prvotno sprejete l. 2001, so bile posodobljene v času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije l. 2008, nato pa še v letu 2012.