Skoči na vsebino

POMEMBNEJŠE PRETEKLE AKTIVNOSTI SLOVENIJE

Slovenija je od osamosvojitve in vzpostavitve lastne diplomacije predsedovala dvema mednarodnima organizacijama in Svetu Evropske unije ter bila članica Sveta ZN za človekove pravice.

 

Predsedovanje Slovenije Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi


Slovenija je leta 2005 predsedovala Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). V času njenega predsedovanja je bilo sprejetih več pomembnih ministrskih odločitev v okviru t. i. človekove dimenzije OVSE. Med pomembnejše sodijo odločitve o migracijah, strpnosti in nediskriminaciji, boju zoper trgovino z ljudmi, preprečevanju nasilja nad ženskami ter izobraževanju o človekovih pravicah.

 

Med predsedovanjem je Slovenija izvedla pilotni projekt izobraževanja o človekovih pravicah Naše pravice, ki temelji na Konvenciji o otrokovih pravicah.


Predsedovanje Svetu Evropske unije

 

Slovenija je v prvi polovici leta 2008 predsedovala Svetu Evropske unije (EU). Kot predsedujoča je vodila Delovno skupino EU za človekove pravice (COHOM) in skrbela za usklajevanje izvajanja obsežnega programa politike človekovih pravic Evropske unije.

 

Slovenija je skrbno spremljala stanje človekovih pravic v posameznih državah in se dosledno odzivala na hujše kršitve človekovih pravic (Izjave SZVP v času predsedstva). Med predsedovanjem Slovenije je Svet za zunanje odnose sprejel tri posodobljene smernice (smrtna kazen, otroci v oboroženih spopadih, mučenje), pripravljen je bil vmesni pregled izvajanja smernic o zagovornikih človekovih pravic, prav tako se je začelo izvajati nove smernice o pravicah otrok. Evropski svet je v junijskih sklepih 2008 pozval države članice in Evropsko komisijo k zagotovitvi usklajevanja in skladnosti razvojnih in varnostnih politik ter politike človekovih pravic pri uveljavljanju pravic otrok, zlasti otrok v oboroženih spopadih. Ti sklepi so sploh prvi tematski sklepi Evropskega sveta na temo človekovih pravic.


Predsedovanje Svetu Evrope

 

Slovenija je med majem in novembrom 2009 predsedovala Svetu Evrope. Vsebinske prednostne naloge njenega predsedovanja na področju človekovih pravic so bile krepitev vladavine prava in spodbujanje pluralistične demokracije, reforma Evropskega sodišča za človekove pravice, dejavna politika do integracije in spodbujanje manjšin in Romov ter potujočih skupin, uveljavljanje demokracije, vladavine prava in človekovih pravic v Jugovzhodni Evropi in na Kavkazu, odprava smrtne kazni v Belorusiji ter predvsem otrokove pravice.

 

Pri dejavnostih Sveta Evrope je Slovenija sodelovala tudi pri pripravi številnih dokumentov s področja človekovih pravic, pri čemer so zlasti pomembne Konvencija o dostopu do informacij javnega značaja, Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin ter 12. protokol k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki se nanaša na popolno prepoved diskriminacije, pri čemer pa je pomembna tudi kodifikacija mednarodnih standardov s področja človekovih pravic in biomedicine. Poleg "zakonodajnih" dejavnosti pa je bila dejavna tudi pri praktičnih akcijah za uveljavljanje obstoječih standardov.


Članstvo Slovenije v Svetu ZN za človekove pravice v obdobju 2007–2010

 

Slovenija je bila v obdobju 2007–2010 članica Sveta OZN za človekove pravice. V času članstva v Svetu je kar leto dni zastopala interese Evropske unije in s tem pomembno povečala svojo prepoznavnost in vpliv na področju varstva in promocije človekovih pravic. S svojim delovanjem v Svetu je na globalni ravni krepila vrednote, ki so jasno zapisane že v naši ustavi.

 

Po predsedovanju Evropski uniji se je Slovenija osredotočila in še okrepila delovanje na svojih nacionalnih prednostnih področjih: otrokovih pravicah, pravicah žensk in izobraževanju za človekove pravice. Slovenija je bila pobudnica obravnave predloga o novem izbirnem protokolu h Konvenciji o otrokovih pravicah, ki bi tudi za otroke uvedel pritožbeni mehanizem. Leta 2009 smo bili povabljeni v Platformo za izobraževanje za človekove pravice, kjer si prizadevamo, da bi izobraževanje za človekove pravice postala samostojna človekova pravica. Slovenija je bila tudi pobudnica razprav o morebitnem novem mehanizmu OZN za enakost žensk in moških v nacionalnih zakonodajah.