SREDNJEEVROPSKA POBUDA

Srednjeevropska pobuda (SEP) kot ena od najstarejših (njeni začetki segajo v leto 1989) in po številu članic najštevilnejša regionalna pobuda, ki danes vključuje 18 držav iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, se je po  širitvi EU na 27 članic in nujni prilagoditvi regionalnega sodelovanja novonastalim razmeram v letu 2007 pod predsedovanjem Bolgarije odločila za nov pristop, ki naj bi na delovanje pobude vplival v več smereh. Predsedniki vlad držav članic so na svojem letnem sestanku 27. novembra 2007 v Sofiji potrdili  spremembe v delovanju SEP, ki obsegajo zvišanje prispevkov držav članic za operativne dejavnosti, kar naj omogoči okrepitev vpliva pobude v regiji, osredotočenost na manjše število področij delovanja v razmerju do drugih regionalnih pobud,  s čimer naj bi SEP dodatno okrepila svojo identiteto v regiji; k bolj učinkovitemu delovanju na prednostnih področjih naj bi prispevalo preoblikovanje tradicionalnih delovnih skupin v mrežo ekspertov, ki naj bi imele posvetovalno vlogo, kadar se bo za to pokazala potreba, sodelovali pa naj bi tudi v  projektno usmerjevalnih ali projektno izvedbenih skupinah. Novi pristop naj bi omogočil izvedbo konkretnih projektov, s čimer bi se pobuda izognila dosedanji neučinkovitosti in podvajanjem s programi drugih regionalnih pobud. Zmanjša se število letnih sestankov na vseh ravneh, na novo se opredeljeni poglavitni cilji pobude, Pravilnik in poslovnik se  prilagodi Sklepu o novi usmeritvi SEP, spremene se nekateri nazivi v Izvršnem sekretariatu.

V okviru nadaljevanja procesa evropskega povezovanja si bo pobuda izrecno prizadevala okrepiti svoje delovanje  v  prid svojih članic, zlasti tistih, ki še niso članice EU ter bo zato okrepila svojo vlogo pri uresničevanju projektov evropskega čezmejnega in regionalnega sodelovanja in to kot samostojen dejavnik in kot partnerka v različnih veljavnih  programih EU.

Podrobnejše informacije o dejavnostih in možnosti sofinanciranja projektov v okviru SEP so dostopne na spletni strani Izvršnega sekretariata SEP v Trstu na naslovu:

Web: http://www.ceinet.org

Email: cei-es(at)cei-es.org

ali na e-naslovu Sekretariata moldavijskega predsedovanja:
ceimoldova(at)mfa.md

Ustanovljen bo poseben sklad za vprašanja varovanja okolja in klimatskih razmer. Deloval bo na podlagi prostovoljnih prispevkov članic in drug donatorjev. O pogojih delovanja sklada bo odločal poseben Odbor donatorjev.

V luči novo nastalih razmer v regiji, ko so  se številne pobude preoblikovale ali procesi preoblikovanja še potekajo,  se bo SEP zavzemala za učinkovitejšo koordinacijo in sodelovanje med različnimi regionalnimi pobudami.

Po Bolgariji je predsedovanje v letu 2008 prevzela Moldavija. V prioritete svojega predsedovanja je uvrstila tesnejše sodelovanje z EU, utrditev sodelovanja med državami članicami SEP, ki so članice EU in nečlanicami EU na podlagi projektnega sodelovanja ter sodelovanja z drugimi regionalnimi organizacijami.

Moldavija v letu  svojega predsedovanja načrtuje srečanje ministrov za promet, za kmetijstvo in turizem ter tradicionalni srečanji Ekonomskega foruma in Foruma mladih. Predsedovanje bo sklenila s srečanjem ministrov za zunanje zadeve 27. novembra in srečanjem predsednikov vlad 28. novembra 2008 v Kišinjovu.

DRŽAVE ČLANICE SEP:

Članice Srednjeevropske pobude so: Albanija, Avstrija, Belorusija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Češka, Črna gora, Hrvaška, Italija, Madžarska, Makedonija, Moldavija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Srbija ter Ukrajina.

KVADRILATERALA

Pobudo za sprva tristransko sodelovanje med Italijo, Madžarsko in Slovenijo je leta 1996 dala Slovenija. Z vključitvijo Hrvaške septembra 2000 je pobuda prerasla v Kvadrilateralo.

Glavni cilj povezovanja v Kvadrilateralo je aktivna podpora članic pobude, ki so že članice EU in Nata pri vključevanju nečlanic v evroatlantske integracije. Članica EU doslej ni le še Hrvaška. Obenem je pobuda oblika konkretnega interesnega povezovanja in sodelovanja držav v mednarodnih odnosih, obrambi, prometu, kulturi, varovanju okolja, turizmu in gospodarstvu ipd. Politični smoter in temelj povezovanja pa predstavlja aktivna podpora kandidatkam za članstvo v evroatlantskih povezavah.

Med uspešnimi področji sodelovanja velja obrambno-vojaško sodelovanje treh ustanovnih članic Italije, Madžarske in Slovenije v okviru Večnacionalnih sil kopenske vojske (Multinational Land Force), ki ima sedež v italijanskem Vidmu. S sporazumom je bila leta 1998 ustanovljena lahka pehotna enota na ravni brigade, s ciljem sodelovanja na kriznih območjih v operacijah za podporo miru, obenem pa lahko opravlja naloge humanitarne narave. V drugi polovici leta 2007 je bila MLF prvič v pripravljenosti v okviru Bojne skupine Evropske unije. MLF bo ponovno sodelovala v rotaciji v drugi polovici leta 2012.

Od leta 2002 sta v MLF opazovalki Avstrija in Hrvaška.

Program predsedovanja Madžarske za letošnje leto vključuje sodelovanje med ministrstvi za zunanje zadeve na ravni državnih sekretarjev, sodelovanje med carinskimi upravami, med ministrstvi za notranje zadeve (azil, ilegalna preseljevanja in trgovina z ljudmi, sodelovanje na skupnih mejah med Hrvaško, Madžarsko in Slovenijo), sodelovanje v turizmu, v kulturi, v zdravstvu, v socialnih zadevah in zaposlovanju.

Po Madžarski bo za leto 2009 predsedovanje prevzela Slovenija.

JADRANSKO-JONSKA POBUDA

 
Slovenija je soustanoviteljica Jadransko-jonske pobude (JJP), ki je uradno zaživela maja 2000 v Anconi. Danes šteje 8 držav članic. Poleg Slovenije so njene članice Albanija, Bosna in Hercegovina,  Črna gora, Grčija, Hrvaška, Italija in Srbija. Pobudo je podprla tudi EU, zato predstavniki Evropske komisije sodelujejo na vseh pomembnejših srečanjih.

Namen sodelovanja v okviru pobude je krepitev razvoja in varnosti celotne regije vzdolž obeh morij, na osredotočenost na vprašanja, povezana z varovanjem morja in obmorskega pasu.

V času predsedovanja Hrvaške (junij 2007-maj 2008) se sodelovanje osredotoča na delo štirih delovnih omizij, ki povzemajo delo prej dejavnih šestih področij. Delovna omizja, ki jih  v svojem programu predvideva Hrvaška so: mala in srednja podjetja, promet, turizem, kultura in izobraževanje, varovanje okolja in civilna zaščita s poudarkom na zaščito pred požari.

Na predlog Italije je bil na sestanku držav članic 1. junija 2007 v Sarajevu sprejet sklep o odprtju Stalnega sekretariata JJP v Anconi.

Pod hrvaškim predsedovanjem so visoki predstavniki držav članic JJP na svojem sestanku 5. marca 2008 v Splitu sprejeli besedilo Statuta Stalnega sekretariata JJP, ki naj bi ga na  sestanku, ob sklenitvi predsedovanja Hrvaške, 27. maja 2008 v Zagrebu potrdili ministri za zunanje zadeve držav članic. Sekretariat bo vodil Alessandro Graffini, donedavni veleposlanik Italije v Zagrebu.

Na zagrebškem sestanku bo predsedovanje za naslednje enoletno obdobje prevzela Grčija, ki bo ob tej priložnosti predstavila program svojega predsedovanja do maja 2009.

DELOVNA SKUPNOST ALPE-JADRAN (DS AJ)

Delovna skupnost Alpe –Jadran (DS AJ) deluje danes združuje 13 dežel, županij in regij. Hrvaaška in Slovenija sodelujeta na državni ravni.

DS AJ na strokovni ravni razpravlja o različnih skupnih vprašanjih in koordinira sodelovanje na področjih, ki so v interesu njenih članic. Izpostavljeno je predvsem sodelovanje v kmetijstvu, gozdarstvu, gospodarstvu, turizmu, varovanju okolja, kulturi, prostorskem planiranju, v športu, zdravstvu in na področjih, ki zadevajo mladino.

Začetki njenega delovanja segajo v leto 1978.

Poleti 2006 je prišlo do izoblikovanja predloga o novi organizacijski strukturi DS AJ. V skladu s predlogom je nova oblika sodelovanja predvidena v okviru projektnih in ekspertnih skupin. Pravilnik za preoblikovano sodelovanje je bil sprejet na Plenarnem zasedanju DS AJ v Peči, veljati pa je začel 1. januarja 2007.

Na Plenarnem zasedanju v Stegersbachu (Gradiščansko) je bila novembra 2007 sprejeta resolucija, v kateri se predvideva dograjevanje obstoječe organizacijske strukture DS AJ s pomočjo rezultatov programa MATRIOSCA. Trenutno potekajo konzultacije in usklajevanja stališč v zvezi z možnostmi, da se na območju DS AJ ustanovi evroregija na podlagi Uredbe (ES) št. 1082/2008.

PODONAVSKO SODELOVANJE   

Septembra 2006 so se s sestankom visokih državnih uradnikov začele priprave na 3. ministrsko konferenco Podonavskega sodelovanja, ki je bila predvidena v novembru 2006 v Beogradu, a kasneje prestavljena na april 2007. Zunanji ministri so na sestanku sprejeli Finalni dokument, ki v šestih tematskih poglavjih opredeljuje podonavsko sodelovanje.

Četrta konferenca ministrov za zunanje zadeve držav članic Podonavskega sodelovanja je v letošnjem letu predvidena v Ukrajini.