Leta 2006 se je izteklo desetletje generalnega sekretarja Kofija Anana, ki je OZN okrepil predvsem na področjih človekovih pravic, vladavine prava in razvojnih ciljev Deklaracije tisočletja. Novi generalni sekretar Ban Ki-moon je bil potrjen oktobra 2006, položaj pa je prevzel 1. januarja 2007.

Po svetovnem vrhu septembra 2005, na katerem so države sprejele smernice reforme OZN, je o reformi potekalo več pogajanj, manj pa je doseženih dogovorov in dejanskega napredka. Na nekaterih področjih je bil narejen korak naprej, saj je bil sprejet proračun OZN, dosežen dogovor o ustanovitvi novega Sveta za človekove pravice z izvoljenimi 43 članicami, začela je delovati tudi nova Komisija za gradnjo miru, ki se je spoprijela s krizami v Sierri Leone in Burundiju. Visoki panel je predstavil priporočila o reformi dela Združenih narodov na terenu (t. i. System Wide Coherence), s katerimi se predlaga poenotenje vrst programov in skladov. O mnogih zavezah vrha tisočletja, kot sta širitev Varnostnega sveta in revitalizacija Generalne skupščine, pa bo potrebna nadaljnja razprava.

Pomembni dogodki

Med 31. majem in 2. junijem 2006 je v New Yorku potekalo visoko zasedanje o HIV/AIDS, na katerem je bila sprejeta politična deklaracija z zavezo popolnega uresničenja Deklaracije o zavezah HIV/AIDS Globalna kriza – globalna akcija in mednarodno dogovorjenih ciljev, vključno z razvojnimi cilji Deklaracije tisočletja.

Od 19. do 27. septembra je v Generalni skupščini OZN potekala splošna razprava z naslovom Uresničevanje globalnega partnerstva za razvoj. V nastopih so države poudarjale potrebo po pravočasni izpolnitvi razvojnih ciljev Deklaracije tisočletja, oblikovanju novih organov OZN, sprejetju splošne konvencije o boju proti terorizmu, nadaljevanju razprave o razoroževanju, reformi OZN, posebej reformi upravljanja Varnostnega sveta, Ekonomsko-socialnega sveta in Generalne skupščine. Veliko pozornosti so države namenile reševanju oboroženih spopadov, še posebej krizi na Bližnjem vzhodu in v Darfurju, pa tudi uresničevanju načela "odgovornost zaščititi" ter spopadanju z globalnimi izzivi, kot so varovanje okolja, podnebne spremembe, HIV/ AIDS in druge nalezljive bolezni, migracije ter spodbujanje dialoga med civilizacijami.

Dejavnosti Slovenije

Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel se je v splošni razpravi na 61. zasedanju Generalne skupščine v govoru osredotočil na pomen in vlogo majhnih držav v mednarodnem večstranskem okolju. Ob robu splošne razprave se je sestal s številnimi zunanjimi ministri in gostil ministrsko srečanje Mreže za človekovo varnost, ki ji Slovenija od maja 2006 do maja 2007 predseduje.

Slovenija je junija prevzela enoletno predsedovanje Mreži za človekovo varnost. V tej vlogi je predsedujočemu Delovne skupine Varnostnega sveta OZN za otroke in oborožene spopade poslala pismo s podporo. Nastopala je na javnih razpravah Varnostnega sveta OZN: o civilistih v oboroženih spopadih; otrocih in oboroženih spopadih; ženskah, miru in varnosti ter v okviru 3. odbora Generalne skupščine v podporo študiji prof. Pinheira o nasilju nad otroki. Prav tako je nastopila s skupno izjavo Mreže za človekovo varnost na prvem zasedanju Sveta za človekove pravice v Ženevi, na pregledni konferenci OZN o nezakoniti trgovini z lahkim in osebnim orožjem v New Yorku, na mednarodni konferenci o aidsu v Torontu in plenarnem zasedanju držav pogodbenic Ottavske konvencije v Ženevi. Ob robu 61. zasedanja Generalne skupščine je zunanji minister dr. Dimitrij Rupel gostil ministrsko srečanje Mreže za človekovo varnost, ki je podprlo prispevek mreže visokemu panelu v zvezi s pobudo Zavezništva civilizacij na temo izobraževanja za človekove pravice. Na Brdu pri Kranju je Slovenija organizirala srečanje visokih uradnikov mreže ob robu mednarodne konference o preprečevanju nasilja nad otroki in človekovi varnosti. Srečanje je bilo priprava na ministrsko srečanje Mreže za človekovo varnost ob koncu slovenskega predsedovanja maja leta 2007.

Slovenija je v podporo Zavezništvu civilizacij sodelovala na sestanku mreže prijateljev pobude, visokemu panelu pa je predložila svoj vsebinski prispevek in prostovoljno prispevala v sklad.

V okviru Tristranskega foruma (partnerstvo med vladami, sistemom OZN in civilno družbo) o medverskem sodelovanju za mir je Slovenija kot edina od držav Evropske unije 21. septembra sodelovala na ministrskem sestanku, na katerem je bila sprejeta ministrska izjava o medverskem sodelovanju za mir.

Mirovne operacije

Združeni narodi neposredno vodijo 18 mirovnih operacij: v Afriki osem, po tri v Evropi, na Bližnjem vzhodu, v Aziji in Oceaniji in na Karibih eno. Slovenija sodeluje v misiji UNMIK na Kosovu s 15 policisti. V UNTSO dva častnika Slovenske vojske opravljata dolžnost opazovalcev. Decembra 2006 je v okviru kontingenta italijanske vojske v UNIFIL prispelo 12 pripadnikov Slovenske vojske.

Vprašanja nasledstva SFRJ – sukcesija

Slovenija se je v 5. odboru zavzemala za razrešitev vprašanja dolga nekdanje SFRJ do OZN, pri čemer je dosegla soglasje naslednic nekdanje SFRJ za nastop s skupnim predlogom rešitve. Razprava o predlogu naslednic se bo nadaljevala na naslednjem zasedanju Generalne skupščine.

Članarine in prostovoljni prispevki

Slovenija je do 31. decembra 2006 poravnala vse finančne obveznosti do OZN za leto 2006, kar zajema: proračun, prispevek za obnovo Sekretariata (Capital Master Plan), Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo, Mednarodno kazensko sodišče za Ruando in mirovne operacije.

Slovenija je namenila prostovoljne prispevke za dejavnosti UNICEF, UNRWA, UNDP, UNIFEM, UNFPA, Sklada za odpravo nasilja nad ženskami, Sklada za demokracijo, OCHA, Osrednjega sklada za hitro odzivanja – CERF, posebnega sodišča za Sierro Leone, sklada Mednarodnega kazenskega sodišča za pomoč žrtvam, pobude Zavezništvo civilizacij.

Kandidature in volitve

Poleg volitev v organe OZN (Varnostni svet, Ekonomsko-socialni svet) in volitev v podrejene organe Generalne skupščine (Posvetovalni odbor za administrativna in proračunska vprašanja, Komisija za mednarodne civilne službe, Skupna inšpekcijska enota, Administrativno sodišče in Odbor pokojninskega sklada) so v letu 2006 potekale tudi volitve v Svet za človekove pravice in Komisijo za gradnjo miru, pa tudi volitve v naslednja telesa po mednarodnih konvencijah: Odbor za odpravo rasne diskriminacije, Odbor za odpravo diskriminacije žensk (CEDAW), v katerega je bila za obdobje 2007–2011 izvoljena kandidatka Slovenije Violeta Neubauer, Odbor za človekove pravice in v Komisijo za mednarodno pravo, v katero je bil za obdobje 2007–2011 izvoljen kandidat Slovenije dr. Ernest Petrič.

Nacionalna poročila

Slovenija je v letu 2006 OZN predložila nacionalna poročila: marca 2006 nacionalno poročilo o izvajanju ukrepov za učinkovito zaščito in varovanje diplomatskih in konzularnih predstavništev ter njihovega osebja skladno z A/RES/59/37; maja 2006 poročilo o izvajanju dodatnih ukrepov za boj proti mednarodnemu terorizmu skladno s SCR1624(2005); avgusta 2006 pa 4. periodično nacionalno poročilo o uresničevanju Konvencije za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije.

Podpisi in ratifikacije mednarodnih pogodb, sklenitev diplomatskih odnosov

Slovenija je v letu 2006 pri generalnem sekretarju OZN podpisala ali deponirala listine o ratifikaciji teh sporazumov:

• Protokola h Konvenciji iz leta 1979 o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje glede nadzora nad emisijami dušikovih oksidov ali njihovih čezmejnih tokov (deponiranje listine o ratifikaciji 5. januarja 2006),

• Okvirnega sporazuma o savskem bazenu; Protokola o režimu plovbe v okvirnem sporazumu o savskem bazenu in Sporazuma o spremembah in dopolnitvah okvirnega sporazuma o savskem bazenu in protokola o režimu plovbe k okvirnemu sporazumu o savskem bazenu (registracija 21. aprila 2006),

• Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o spodbujanju in zaščiti naložb (registracija 28. aprila 2006),

• Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v jedrsko elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (registracija 1. maja 2006),

• Sporazuma o uporabi določb Konvencije Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu, ki se nanašajo na ohranjanje in upravljanje čezconskega staleža rib in visoko migratornih vrst rib (deponiranje listine o ratifikaciji 15. junija 2006),

• Sporazuma o privilegijih in imunitetah Mednarodnega sodišča za pravo morja (deponiranje listine o ratifikaciji 15. junija 2006), • Izjave Republike Slovenije po točki a prvega odstavka 87. člena Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (uradno obvestilo 27. junija 2006),

• Prve, druge in tretje spremembe Evropskega sporazuma o delu posadk na vozilih, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze – AETR (deponiranje listine o ratifikaciji 3. avgusta 2006),

• Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Zvezne republike Nemčije o vzajemnem varovanju zaupnih podatkov (registracija 29. avgusta 2006),

• Izbirnega protokola h Konvenciji o varnosti osebja Združenih narodov in spremljevalnega osebja (podpis 13. oktobra 2006) in

• spremembe prvega odstavka 20. člena Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (deponiranje listine o ratifikaciji 10. novembra 2006).

V letu 2006 je Vlada Republike Slovenije na predlog Ministrstva za zunanje zadeve sprejela sklep, da se delo stalnega predstavnika pri Mednarodni organizaciji za hrano in kmetijstvo (FAO) in Svetovnem programu za hrano (WFP) prenese na Veleposlaništvo Republike Slovenije v Rimu ter s tem zagotovi enoten in učinkovit sistem zunanjepolitičnega predstavljanja Slovenije v mednarodnih organizacijah, ki je primerljiv z drugimi članicami Evropske unije.

Stalna misija Republike Slovenije pri OZN je lani podpisala šest sporazumov o vzpostavitvi diplomatskih odnosov, in sicer z Nigrom (22. junija), Ugando (31. avgusta), Madagaskarjem (5. oktobra), Ruando (8. decembra), Džibutijem (14. decembra) in Mjanmarom (20. decembra 2006).

Obiski predstavnikov Republike Slovenije v OZN

• 31. maj do 2. junij – udeležba državnega sekretarja na Ministrstvu za zdravje Dorjana Marušiča na visokem zasedanju o HIV/AIDS;

• 14. in 15. september – udeležba državnega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve mag. Zvonka Zinrajha pri visokem dialogu Združenih narodov o mednarodnih migracijah in razvoju;

• 19. do 25. september – udeležba ministra dr. Dimitrija Rupla na 61. zasedanju Generalne skupščine OZN;

• 24. do 30. oktober – obisk predsedujočega Svetu guvernerjev IAEA veleposlanika dr. Ernesta Petriča;

• 26. do 30. junij in 27. november do 1. december – veleposlanik Rudi Gabrovec je kot finančni izvedenec proučil vprašanje dolga SFRJ do OZN in ga predstavil 5. odboru Generalne skupščine.