V tem letu je Organizacija Združenih narodov praznovala 60. obletnico svojega obstoja. Glavni dogodek je bil Vrh državnikov septembra 2005 v New Yorku. Predsedniki držav in vlad so sprejeli Sklepni dokument, v katerem so podane nekatere pomembne odločitve in smernice za nadaljnje delovanje Organizacije in izhodišča za nadaljevanje reformnih prizadevanj. Državam se ni uspelo dogovoriti o ključnih vprašanjih glede razoroževanja in neširjenja orožja.

Minister dr. Rupel med govorom v Generalni skupščini OZN, 19. september 2005

Na Vrhu so sprejeli odločitev o ustanovitvi nove Komisije za izgradnjo miru, kar je kasneje rezultiralo tudi v dveh resolucijah: Generalne skupščine in Varnostnega sveta Združenih narodov. Ključni cilj nove Komisije je pomoč pri stabilizaciji pokonfliktnih družb.

Na Vrhu je bil potrjen koncept "odgovornost za zaščito" in sicer v primerih genocida, vojnih hudodelstev, etničnega čiščenja in hudodelstev zoper človečnost. S tem konceptom je mednarodna skupnost prvič na najvišji ravni formalno potrdila obstoj odgovornosti zaščite prebivalstva pred omenjenimi hudodelstvi v primerih, ko države ne zmorejo ali nočejo zaščititi lastnega prebivalstva.

Znova je bila potrjena tudi zaveza držav za uresničevanje Razvojnih ciljev tisočletja. Sprejeta je bila pomembna odločitev o okrepitvi delovanja Visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice in njenega urada ter odločitev o zamenjavi sedanje Komisije za človekove pravice z novim in močnejšim Svetom za človekove pravice pa Reforma Organizacije na področju upravljanja ostaja ena izmed prvenstvenih nalog v 2006, kakor tudi reforma Varnostnega sveta, za katero v letu 2005 ni bilo potrebnega soglasja držav članic Združenih narodov.

Slovenija se je vključila v aktivnosti v zvezi s pobudo Zavezništvo civilizacij, ki jo je poleti uradno sprožil generalni sekretar. Pridružila se je skupini prijateljev pobude in v sklad pobude namenila finančna sredstva.

Med kriznimi področji je izstopala Afrika in problemi v Darfurju (Sudan) in Kongu. Varnostni svet in generalni sekretar Združenih narodov sta jeseni 2005 dosegla pomemben preboj glede stabilizacije kosovske krize: dogovorjen je bil začetek procesa pogajanj za prihodnji status Kosova in imenovan vodja tega procesa, t.j. posebni odposlanec generalnega sekretarja Martti Ahtisaari. O pozitivnih premikih v Bosni in Hercegovini je ob zaključku svojega mandata poročal tudi posebni predstavnik mednarodne skupnosti Lord Ashdown.

Obiski in nastopi predstavnikov Slovenije

3. marca je minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel v vlogi predsedujočega Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi  v Varnostnem svetu Združenih narodov predstavil aktivnosti Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in cilje slovenskega predsedovanja organizaciji.

Minister dr. Rupel v Varnostnem svetu OZN

Marca se je minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel udeležil 61. zasedanja Komisije za človekove pravice, na katerem je imel govor v vlogi predsedujočega Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.

Od 2.-3. maja se je državni sekretar dr. Božo Cerar udeležil uvodnega dela zasedanja Pregledne konference držav pogodbenic Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT).

Od 7.-9. septembra se je predsednik Državnega zbora France Cukjati udeležil 2. svetovne konference predsednikov parlamentov, ki je bila na sedežu Združenih narodov v New Yorku organizirana v okviru Medparlamentarne unije. Delegacijo so sestavljali še podpredsednik Državnega zbora Sašo Peče, predsednik Odbora za zunanjo politiko Jožef Jerovšek in generalni sekretar Državnega zbora Lovro Lončar. 

Od 14.-15 septembra se je predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek udeležil plenarnega sestanka na visoki ravni 60. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, ki je bilo posvečeno pregledu uresničevanja ciljev tisočletja ter reformi svetovne organizacije. Ob robu zasedanja se je srečal z dr. Surakiart Sathirathai-om,  tajskim kandidatom za mesto generalnega sekretarja Združenih narodov ter se udeležil neformalnega srečanja svetovnih voditeljev na temo krepitve kulture miru skozi medverski, medkulturni in medcivilizacijski dialog in sodelovanje, ki ga je vodila filipinska predsednica Arroyo.

Od 13.-20. septembra se je minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel udeležil plenarnega sestanka na visoki ravni 60. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov in splošne razprave 60. zasedanja Generalne skupščine, na kateri je nastopil z govorom v imenu Slovenije. Minister je med drugim opravil vrsto dvostranskih pogovorov, in sicer z generalnim sekretarjem Združenih narodov Kofijem Annanom, predsednikom Generalne skupščine Janom Eliassonom, zunanjimi ministri: Kazahstana (Kasimžomart Tokajev), Črne gore (Miodrag Vlahović), Čila (Ignacio Walker), Mehike (Luis Ernesto Derbez), Turčije (Abdullah Gül), Gruzije (Salome Zourabichvili), Makedonije (Ilinka Mitreva), Tajske (Kantathi Suphamongkol), Italije (Gianfranco Fini), Cipra (George Iacovoum), Pakistana (Khurshid Kasuri) in Kitajske (Li Zhaoxing). Sestal se je tudi s posebnim predstavnikom generalnega sekretarja Združenih narodov za Kosovo Soerenom Jessenom-Petersenom in generalnim sekretarjem Organizacije islamske konference Ekmeleddinom Ihsanoglujem. Udeležil se je srečanj zunanjih ministrov Evropske unije z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in ameriško državno sekretarko dr. Condoleezzo Rice ter ministrskih srečanj Mreže za človekovo varnost, Frankofonije in Srednjeevropske pobude. Minister je imel govor 19. septembra;

Minister dr. Rupel in predsednik Generalne skupščine Jan Eliasson

Minister dr. Rupel in zunanji minister Pakistana Khurshid Kasuri

17. oktobra se je predsednik Republike Slovenije, dr. Janez Drnovšek v Rimu udeležil slovesnosti ob 60. obletnici Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).

Dejavnosti specializiranih agencij, skladov in programov Združenih narodov

•    Svetovna zdravstvena organizacija (WHO): maja je bilo v Ženevi zasedanje Skupščine, na kateri je sodeloval tudi minister za zdravje dr. Andrej Bručan. V novembru je bila izvedena tudi izredna mednarodna konference o boju proti virusu ptičje gripe. V obdobju 2006/2007, bo članica Izvršilnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije tudi Slovenija;

• Mednarodna organizacije dela (ILO): marca je v Ženevi potekalo spomladansko zasedanje Upravnega telesa organizacije, katerega nadomestna članica je bila Slovenija. Junija je v Ženevi potekala Mednarodna konferenca dela , ki se jo je udeležil minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič;

• Mednarodna organizacija za migracije (IOM): od 29. novembra do 2. decembra je v Ženevi potekalo 90. zasedanje Organizacije;

• Svetovni vrh o informacijski družbi (WSIS): v Ženevi so potekale priprave ter zasedanja pripravljalnih odborov za izvedbo drugega dela  Svetovnega vrha o informacijski družbi WSIS, ki je novembra potekal v Tunisu;

• Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO): Slovenija je na zasedanjih v Ženevi aktivno sodelovala,  tudi kot članica Odbora za program in proračun;

• Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE): Slovenija je kot predsedujoča Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, prispevala podrobnejšo oceno elementov reforme Organizacije, predvsem v luči sodelovanja med obema regionalnima organizacijama;

• Ramsarska konvencija o mokriščih: med 8. in 15. novembrom je v Kampali (Uganda) potekala 9. konferenca pogodbenic Konvencije, leto 2005 pa je bilo v znamenju intenzivnih priprav na ta dogodek. Slovenija je zadnje leto triletja predsedovala Stalnemu odboru, slovenska predstavnica pa bo še naprej sodelovala v odboru kot članica in zastopnica skupine evropskih pogodbenic;

• Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO): generalni direktor Carlos Magarinos je obiskal Slovenijo in se sestal tudi s predsednikom vlade Janezom Janšo. Slovenija je na Dunaju sodelovala na zasedanjih Sveta za industrijski razvoj in Generalne konference;

• Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC): Na 48. zasedanju Komisije za prepovedane droge (CND), od 7. do 11. marca je slovensko delegacijo vodil direktor Urada Republike Slovenije za droge.  Od 23. do 27. maja se je Slovenija kot opazovalka udeležila 14. zasedanja Komisije za boj proti kriminalu in kazensko pravo (CCPCJ), ter od 10. do 21. oktobra sodelovala na 2. zasedanju Konference držav pogodbenic Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu;

• Mednarodni pakt o državljanskih pravicah: julija je v Ženevi Slovenija pred Odborom za človekove pravice zagovarjala 2. periodično poročilo;

• Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah: Slovenija je v Ženevi zagovarjala uvodno poročilo po Paktu;

• Mreža za človekovo varnost (HSN): v Ottawi je 19.-20. maja potekal 7. ministrski sestanek, ki se ga je udeležil zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. 18. septembra se je ob robu Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku dr. Rupel udeležil delovnega kosila zunanjih ministrov Mreže;

• Predstavniki zunanjega ministrstva so aktivno sodelovali na zasedanjih delovnih skupin Sveta Evropske unije za:  Organizacijo Združenih narodov (CONUN); Človekove pravice (COHOM), Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Svet Evrope (COSCE), Civilne misije (CIVCOM) in Sankcije (RELEX);

Mirovne operacije

Slovenija je v letu 2005 nadaljevala s sodelovanjem v dveh mirovnih operacijah Združenih narodov - Začasna misija Združenih narodov na Kosovu (UNMIK - United Nations Mission in Kosovo) na Kosovu in Operacija za nadzor premirja na Bližnjem vzhodu (UNTSO - United Nations Truce Supervision Organization) na Bližnjem vzhodu. Na Kosovu je bilo ob koncu leta 15 slovenskih policistov, na Bližnjem vzhodu pa 2 vojaška opazovalca.

Zakon o civilnih misijah

Vlada Republike Slovenije je 28. oktobra 2005 sprejela predlog zakona in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru.

Ministrstvo za zunanje zadeve je sledilo večletnim aktivnostim, ki jih Slovenija izvaja skupaj z mednarodnimi organizacijami v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz članstva Slovenije v teh organizacijah ali iz mednarodnih sporazumov. 

Vprašanja, povezana z napotitvijo oseb, je bilo potrebno urediti sistemsko in primerljivo z zahtevami mednarodnih organizacij, posebej Evropska unija, na ravni celotne javne uprave, ker sedanja zakonodaja teh vprašanj ne rešuje celovito. Podrobneje je opredeljen postopek za izbiro kandidatov, pogoji, pod katerimi oseba kandidira na razpis, status napotene osebe in predvideva vodenje evidence kandidatov.

Predlog zakona zagotavlja enotne sistemske pogoje za vse napotene osebe, ne glede na to ali prihajajo iz javnega ali izven javnega sektorja.

Kandidature in volitve

Poleg rednih volitev v organe Združenih narodov (Varnostni svet, Ekonomsko-socialni svet) in rednih volitev v pomožne organe Generalne skupščine (Posvetovalni odbor za administrativna in proračunska vprašanja, Komisija za mednarodne civilne službe, Skupna inšpekcijska enota, Administrativno sodišče in Odbor pokojninskega sklada) so v letu 2005 potekale tudi volitve v nekatera telesa po mednarodnih konvencijah. Tako so junija potekal volitve v Mednarodno sodišče za pravo morja (ITLOS), avgusta volitve ad litem sodnikov Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) in  novembra volitve sodnikov Meddržavnega sodišča (ICJ).  

Vprašanja nasledstva SFRJ - sukcesija

V letu 2006 je potekal prvi sestanek skupnega odbora visokih predstavnikov držav naslednic SFRJ. V Skopju, so visoki predstavniki 6. junija izmenjali mnenja v zvezi z implementacijo Sporazuma o vprašanjih nasledstva, določili prioritete dela Odbora in obravnavali osnutek Poslovnika za njegovo delo. Države  naslednice so se avgusta s skupnim pismom odzvale na poročilo Sekretariata Združenih narodov o problemu nasledstva ter izrazile nestrinjanje z nekaterimi elementi poročila.

V zvezi s tem so predstavniki držav naslednic opravili pregled podatkov Sekretariata Združenih narodov in se dogovorili za pripravo popravljenega poročila, ki bo obravnavan na spoomladanski seji  5. odbora Generalne skupščine.

Podpisi in ratifikacije mednarodnih pogodb, sklenitev diplomatskih odnosov

Junija je bil podpisan sporazum med Vlado Republike Slovenije in Organizacijo Združenih narodov za industrijski razvoj o medsebojnem sodelovanju. Sporazum, ki je bil ratificiran oktobra, daje Sloveniji prvič status donatorske države.

Septembra je minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel na koncu plenarnega sestanka na visoki ravni 60. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov podpisal Mednarodno konvencijo o zatiranju dejanj jedrskega terorizma.

Slovenija je v letu 2005 pri generalnem sekretarju Združenih narodov  deponirala listine o ratifikaciji naslednjih sporazumov: Okvirna konvencija Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom (listina o ratifikaciji deponirana 15. marca ) in Konvencija o prepovedi vojaškega ali vsakega drugega sovražnega delovanja, ki povzroča spremembe okolja (listina o pristopu deponirana 20. aprila ).

Slovenija je v letu 2005 podpisala sporazume o vzpostavitvi diplomatskih odnosov z državami: Irak (29. april), Bocvana (20. julij), Gambija (24. avgust) in Sveta Lucija (26. avgust).