Mednarodne razmere

Aktivnosti Združenih narodov so bile na minulem letu v veliki meri zaznamovane z vprašanjem reševanja položaja v Iraku po vojaški intervenciji multilateralnih sil. Način razreševanja te krize je v mnogočem bremenil tako odnose med državami članicami Združenih narodov, kot tudi aktivnosti OZN, po drugi strani pa sprožil tudi poglobljena razmišljanja glede učinkovitosti OZN v reševanju mednarodnih kriz in načelih multilateralnega reševanja le-teh. S sprejetjem resolucije VS OZN 1546 junija 2004 in prenosom suverenosti na iraške oblasti je ponovno vzpostavljena enotnost Varnostnega sveta OZN. Skladno z resolucijo so OZN v Iraku angažirani zlasti v procesu priprav na volitve in procesu priprave nove ustave, medtem ko bo vračanje osebja OZN v Irak postopno in odvisno predvsem od varnostnih pogojev.

Proces stabilizacije Afganistana je še vedno v začetni fazi. VS OZN je tako z resolucijo 1563 za nadaljnje leto podaljšal mandat Mednarodnim varnostnim podpornim silam (ISAF), v okviru katerih deluje tudi Slovenija. Pomembno je omenili uspešen potek registracije volivcev (okoli 10,5 milijona državljanov) za predsedniške volitve, ki so potekale 9.oktobra. Za mednarodno skupnost je bila ena najpomembnejših nalog zagotoviti ustreznih varnostnih in političnih razmer, ki bodo omogočile izvedbo svobodnih in poštenih volitev. Podobno kot za predsedniške bo tudi za parlamentarne volitve, ki bodo potekale pomladi 2005, potrebno zagotoviti ustrezno varovanje volišč. Dolgoročno vzpostavitev miru in stabilnosti v državi še vedno ogrožajo nasilje posameznih ekstremistov, frakcionistična gibanja in proizvodnja narkotikov.

Problemi Afrike se kopičijo, a še vedno ostajajo podcenjeni in zapostavljeni, zlasti v odnosu do ostalih kriznih vprašanj in problemov v svetu. Na afriškem kontinentu, posebno v državah Zahodne Afrike (Gvineji Bissau, Liberiji, Slonokoščeni obali, Zahodni Sahari) in na območju Velikih jezer (Uganda, Burundija, DR Kongo) se zaostrujejo krize, ki imajo varnostne, ekonomsko-socialne in humanitarne posledice: krepijo se medetnični spopadi, širijo se bolezni in lakota, v Darfurju/Sudan pa smo bili zelo blizu doslej največji humanitarni katastrofi, ki bi se lahko razvila v genocid. Hkrati nekatere krize še vedno ostajajo nerešene in pod nadzorom VS OZN (Sierra Leone, Zahodna Sahara, itd).

ZN so si tudi v letu 2004 prizadevala doseči napredek v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. K temu pomembno prispeva odločitev Izraela o umiku iz Gaze.

OZN se poleg omenjenih kriznih žarišč še naprej spopadajo z naraščajočo revščino v svetu, razmahom nalezljivih bolezni, okoljsko degradacijo, eksistenčno usodo ljudstev in narodov v svetu.

Boj proti mednarodnemu terorizmu ostaja ena od prioritet delovanja članic Združenih narodov na nacionalni, regionalni in globalni ravni. VS OZN je po VII. poglavju sprejel resolucijo 1566, ki od mednarodne skupnosti in držav članic zahteva dodatne napore v boju proti terorizmu in s tem v zvezi predlaga ukrepe in mehanizme. Enotnost in polno sodelovanje mednarodne skupnosti ostaja ključnega pomena za uspeh v boju proti terorizmu. To velja tudi za ukrepe proti širjenju orožij za množično uničevanje. Glede slednjega je pomembno sprejetje resolucij VS OZN 1540, na kateri bo potrebno graditi sodelovanje in krepiti odgovornost držav na področju neširjenja orožij za množično uničevanje.

Na 59. zasedanju GS OZN je bilo precej pozornosti namenjene pripravam na srečanja na Vrhu leta 2005, na katerem bo opravljen celovit 5-letni pregled napredka v izpolnjevanju vseh obveznosti in ciljev, ki so vsebovani v Deklaraciji tisočletja in v drugih mednarodnih konferencah na ekonomsko-razvojnem področju (Monterrey, Johannesburg).

Na ta in mnoga druga vprašanja, povezana z iskanjem učinkovitejših mehanizmov OZN za soočanje z novimi izzivi in grožnjami, ponuja odgovore in rešitve Panel eminentnih osebnosti za obravnavo groženj, izzivov in sprememb, ki ga je leta 2003 ustanovil generalni sekretar Združenih narodov. Poročilo Panela, izdano decembra 2004, ki ponuja predloge za reformo OZN. V letu 2005 se bo odprla razprava o oblikovanju priporočil in predlogov Panela, ki naj bi jih potrdil Vrh 2005. Gre za sklop pomembnih vprašanj o spremembah, ki jih zahtevajo svetovne okoliščine in o katerih bo potrebno doseči globalno soglasje.

Pri obravnavi vseh teh vprašanj v OZN ima EU pomembno in vidno vlogo: ne samo kot eden od glavnih promotorjev vloge ZN in pomena multilateralizma v mednarodnih odnosih nasploh, temveč tudi kot vplivna skupina 25 držav, ki skozi uveljavljanje Skupne zunanje in varnostne politike v okvirih OZN s svojimi stališči in politiko o tako rekoč vseh vprašanjih z agende ZN vpliva na mnoge ostale članice ZN. S članstvom v EU se Sloveniji odpirajo nove možnosti in oblike multilateralnega delovanja, hkrati pa se krepi tudi njena odgovornost za solidarnost in globalno delovanje.

Dejavnosti Slovenije

V okviru članstva v OZN in drugih mednarodnih organizacijah je Slovenija tudi v letu 2004 posebno pozornost namenila stabilnosti in miru v svetu in regiji; človekovi varnosti; pravicam in svoboščinam, še posebej pravicam in varnosti otrok; uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja; trajnostnemu razvoju, okolju, zdravju, ipd.

Sodelovali smo na 59. zasedanju Generalne skupščine OZN. Na splošni razpravi GS se je predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek v svojem govoru zavzel za ponovno krepitev multilateralizma v okviru ZN pri reševanju najbolj perečih svetovnih vprašanj, ob čemer je poudaril tudi potrebo po institucionalni reformi sistema ZN, ki bi bolje odražal realnost današnjega sveta. Izpostavil je tudi skupen boj proti terorizmu in preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje ter hkratnemu spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava oz. zagotovitev človekovih pravic za vse prebivalce sveta, kar ostaja ena od najpomembnejših nalog OZN. Srečal se je tudi z generalnim sekretarjem OZN, Kofi A. Annanom, predsednikom Pakistana, Pervezom Musharrafom, Gruzije, Mikheilom Saakashvillijem, Slovaške, Ivanom Gašparovičem in Albanije, Alfredom Moisiujem. Minister za zunanje zadeve Ivo Vajgl se je ob priložnosti splošne razprave srečal z zunanjim ministrom Afganistana, Abdullahom Abdullahom, s katerim je 20.9.2004 podpisal sporazum o vzpostavitvi diplomatksih odnosov. Srečal se je tudi s predsednikom 59. zasedanja Generalne skupščine, ministrom za zunanje zadeve Gabona, Jean Pingom, ministri za zunanje zadeve Ruske federacije, Republike Makedonije, Srbije in Črne gore, Tunizije, Ukrajine in Kazhstana.

Predsednik RS se je udeležil tudi srečanja svetovnih voditeljev o boju proti revščini in lakoti, ki je potekalo 20. septembra 2004. Pobudnik tega srečanja katerega je bil brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. Srečanju so predsedovali še francoski predsednik Chirac, čilenski predsednik Lagos in španski predsednik vlade Zapatero, zbrane pa je nagovoril tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan. Predsednik Drnovšek je v svojem nastopu izrazil bojazen, da cilji tisočletja glede zmanjšanja svetovne revščine in lakote ne bodo uresničeni in pri tem pozval mednarodno skupnost k razmisleku o vzpostavitvi novih, neodvisnih mehanizmov mednarodne pomoči, ki ne bodo odvisni od domačih političnih razmer.

V pričakovanju priporočil za reformo OZN, ki jih je v letu 2004 oblikoval Panel eminentnih osebnosti za obravnavo groženj, izzivov in sprememb, je Slovenija sodelovala pri pripravi skupnega prispevka Evropske unije. Poudarek smo dali predvsem krepitvi OZN pri reševanju mednarodnih konfliktov in doseganju miru ter s tem povezani krepitvi sodelovanja ZN z regionalnimi organizacijami. Poudarili smo koncept "Odgovornosti zaščititi", po katerem je mednarodna skupnost dolžna reagirati, ko posamezne države ne morejo ali nočejo izpolnjevati svojih osnovnih odgovornosti,, zaščititi lastno prebivalstvo. Potrdili smo tudi avtoriteto VS pri odločanju glede uporabe vojaške sile, skladno s VII. poglavjem UL OZN. RS se je zavzela za nadaljnjo revitalizacijo dela Generalne skupščine OZN in njenih glavnih odborov, kakor tudi reformo Varnostnega sveta, Komisije za človekove pravice in Ekonomsko-socialnega sveta.

Kot članica Izvršilnega odbora Organizacije ZN za izobraževanje, kulturo in znanost (UNESCO) smo aktivno sodelovali na njeni 170. seji ter se vključili v pogajanja o oblikovanju konvencije UNESCO o kulturni raznolikosti.

Na 92. mednarodni konferenci Mednarodne organizacije dela (ILO), ki je potekala v Ženevi junija 2004, je Slovenija pozdravila poročilo Svetovne komisije za socialne vidike globalizacije z naslovom »Pravična globalizacija - priložnost za vse«. Predstavili smo tudi interes, da bi trenutno nadomestno članstvo v upravnem telesu Mednarodne organizacije dela Slovenija nadgradila kot nazivna članica v naslednjem triletnem obdobju (2005-2008). Maja 2004 smo sodelovali tudi na zasedanju skupščine Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), katere osrednja tema je bila boj proti HIV/AIDS, ter na generalni konferenci Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) in zasedanjih funkcionalnih komisij OZN ter izvršilnih odborov programov in skladov OZN.

Pri oblikovanju svojih stališč, kakor tudi pri svojem delu je Slovenija sodelovala s partnerskimi državami EU na vseh področjih dela OZN, še posebej aktivno pa v okviru koordinacijskih sestankov EU na 59. zasedanju Generalne skupščine OZN.

Mednarodnopravno področje

Med 59. zasedanjem je Slovenija 23. septembra, 2004 deponirala listine o ratifikaciji:

• Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah otrok glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih,
• Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah otrok glede prodaje otrok, otroške prostitucije in pornografije,
• Sporazuma o privilegijih in imunitetah Mednarodnega kazenskega sodišča,
• Izbirnega protokola h Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk
• Mednarodne konvencije o zatiranju financiranja terorizma