Delo Združenih narodov so v letu 2003 pomembno zaznamovali dogodki, povezani z Irakom. Dolgotrajna pogajanja VS, uporaba veta, intervencija koalicijskih sil v Iraku, napad na sedež OZN v Bagdadu so generirali eno največjih kriz Združenih narodov. Kriza je ne le razdelila mednarodno javnost, temveč je povzročila resne razpoke tudi med tradicionalnimi zaveznicami.

V ospredju pozornosti je bil bližnjevzhodni mirovni proces. Posebej velja izpostaviti resolucije VS 1515 (2003), s katero je Varnostni svet formalno potrdil program za mir na Bližnjem vzhodu (Road Map). Jeseni je prišlo do sklica izrednega zasedanja GS OZN o Bližnjem vzhodu, kjer sta bili sprejeti resoluciji proti izgonu Arafata in o legalnosti izraelske gradnje zidu na palestinskem ozemlju. ZN delujejo v istih mirovnih operacijah kot doslej (UNAMSIL, UNMISET, UNMIK). Vprašanje terorizma ostaja osrednja točka pozornosti ZN, predvsem v smislu implementacije resolucije 1373 (2001). Pozornost VS je bila usmerjena tudi v Afriko: v Liberijo, DR Kongo in Slonokoščeno obalo.

Pomembna je oživitev razprav o reformi Združenih narodov ter njenih poglavitnih organov, v katere je RS, kot podpredsednik GS OZN aktivno vključena. Pomembna je tudi ustanovitev Panela eminentnih osebnosti, ki naj bi analiziral aktualne in bodoče izzive in grožnje mednarodne skupnosti ter podal predloge za reformo poglavitnih organov OZN.

Februarja in aprila je potekal drugi in tretji del zasedanja skupščine pogodbenic Statuta Mednarodnega kazenskega sodišča. Izvoljenih je bilo prvih 18 sodnikov in imenovan tožilec sodišča. Kar zadeva druga vprašanja s področja razvoja mednarodnega prava, velja omeniti prizadevanja za oblikovanje dokumenta, ki bi prepovedal kloniranje ljudi in sprejem resolucije VS 1487 (2003), s katero se je na zahtevo ZDA ponovno za eno leto podaljšala določba o neizročanju pripadnikov sil, ki so državljani držav, ki niso pogodbenice rimskega statuta, Mednarodnemu kazenskemu sodišču.

Pri ekonomsko-socialnih vprašanjih se je delo OZN osredotočilo na izvajanje zaključkov konferenc iz leta 2002 (Konferenca o razvojnem financiranju, Svetovni vrh o trajnostnem razvoju) in izvajanje Deklaracije tisočletja.

RS je v Generalni skupščini OZN aktivno sodelovala pri tematskih vprašanjih, pri katerih je že v preteklih letih dosegla določeno prepoznavnost in rezultate. Gre za vprašanja razvoja, zlasti njegove okoljevarstvene implikacije - RS je zagovornica trajnostno uravnoteženega razvoja in članica Komisije za trajnostni razvoj (2001-03), na naslednjem, 12. zasedanju Komisije (april 2004), pa bo tudi članica biroja Komisije. RS podpira uresničevanje razvojnih ciljev, sprejetih v Deklaraciji tisočletja, ter že nastopa kot donator v procesu stabilizacije in obnove v JV Evropi. RS je imela med 58. zasedanjem GS OZN mesto podpredsednika, s tem je bila tudi članica Odbora za splošne zadeve. V tej vlogi je RS prevzela vlogo povezovalke med delom odbora in Vzhodnoevropsko skupino. RS je podprla prizadevanja za učinkovito reformo sistema OZN. Stalni predstavnik RS pri OZN je bil imenovan za enega od šestih koordinatorjev za področje revitalizacije GS OZN. RS je v okviru OZN sodelovala s prispevanjem vojaških in policijskih predstavnikov v mirovne operacije: v UNTSO na Bližnjem vzhodu (2 vojaška opazovalca ter poveljnika Operativne skupine Golan-Tiberius); UNMISET na Vzhodnem Timorju (2 civilna policista) in UNMIK na Kosovu (15 civilnih policistov). RS je v Generalni skupščini OZN predlagala razmislek o ideji širitve mreže univerz OZN po svetu.

RS je svoje delovanje usklajevala s smernicami EU na koordinacijskih sestankih in na mesečnih sestankih Delovne skupine za Združene narode (CONUN) v Bruslju.

Udeležba RS na mednarodnih sestankih na visoki ravni

29. - 30. avgust, Ohrid - predsednik republike dr. Janez Drnovšek se je udeležil regionalnega foruma Dialog med civilizacijami, ki ga je organiziral UNESCO;

22. september, New Yorku - minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel je sodeloval na zasedanju na visoki ravni o HIV/AIDS;

23. september - 3. oktober, New York - splošna razprava 58. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov. Udeležila sta se je predsednik republike dr. Janez Drnovšek in minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel.

Delovanje v specializiranih agencijah OZN

RS je v sistemu OZN in v drugih mednarodnih organizacijah posebno pozornost posvetila človekovim pravicam in svoboščinam, posebej pravicam in varnosti otrok, stabilnosti in miru v svetu in regiji, varnosti, trajnostnemu razvoju, okolju, zdravju, itd.

Na zasedanju na visoki ravni proti HIV/AIDS v New Yorku je RS podporo za boj proti tej bolezni izkazala tudi z udeležbo in z denarnim prispevkom na mednarodnem sestanku za podporo Globalnemu skladu za boj proti AIDS-u, tuberkulozi in malariji junija v Parizu. Celotno leto so potekale priprave na Svetovni vrh o informacijski družbi, katerega prvi del je bil zaključen decembra v Ženevi.

Sodelovali smo tudi na 28. mednarodni konferenci Rdečega križa in Rdečega polmeseca decembra v Ženevi, na mednarodni konferenci o poteh drog iz Srednje Azije v Evropo junija v Parizu, na mednarodnem srečanju Skupnosti demokracij v Seulu in na drugih mednarodnih srečanjih, ki so obravnavala probleme, s katerimi se sooča mednarodna skupnost.

RS je bila na generalnih konferencah UNESCO in FAO izvoljena v izvršilna odbora obeh organizacij. V okviru članstva RS v Izvršilnem odboru UNICEF je RS opravljala podpredsedniško funkcijo. RS so obiskali predstavniki Sklada ZN za prebivalstvo (UNFPA), Programa ZN za razvoj (UNDP), Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC), Mediteranskega akcijskega načrta (MAP), Mednarodne organizacije za migracije (IOM).

Mednarodna varnost in razorožitev

Boj proti terorizmu in širjenje orožja za množično uničevanje sta postali glavni vprašanji mednarodne politike, saj v novih mednarodnih političnih razmerah države ocenjujejo, da predstavljata najresnejšo grožnjo nacionalni in mednarodni varnosti. Osrednja pozornost je posvečena nadzoru nad oborožitvijo, razorožitvi, preprečevanju nezakonite trgovine z orožjem, krepitvi mednarodnih nadzornih režimov za izvoz orožja, sankcijam, ipd..

RS je aktivno sodelovala pri prizadevanjih mednarodne skupnosti v boju proti terorizmu, predvsem v okviru ZN, EU, OVSE, NATO in Sveta Evrope. S tem RS nadaljuje svojo aktivno politiko v protiteroristični koaliciji. Vlada RS je 23. januarja sprejela sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za izvajanje omejevalnih ukrepov in spremljanje aktivnosti, vezanih na boj proti terorizmu.

RS je v mednarodni skupnosti aktivna na področju neširjenja orožja za množično uničevanje. V okviru EU pripisujemo velik pomen Deklaraciji EU o neširjenju orožja za množično uničevanje, ki določa osnovna načela strategije neširjenja tega orožja. RS se je na konferenci po XIV. členu Konvencije o prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) zavzela za čimprejšnji začetek veljavnosti konvencije in pozvala države k ratifikaciji oz. podpisu. RS je aktivno sodelovala tudi na konferenci pogodbenic Konvencije o kemijskem orožju (CWC) in si prizadeva za čim bolj učinkovito implementacijo Konvencije o biološkem orožju (BWC). MZZ je v sodelovanju s pristojnimi državnimi organi sodelovalo tudi v okviru Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT), Mednarodne agencije za jedrsko varnost (IAEA), pripravljalne komisije za formiranje Organizacije pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (Prep Com CTBTO) in Organizacije za prepoved uporabe kemičnega orožja (OPCW).

Preprečevanje nezakonitega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem (OLO) ter njegovih negativnih učinkov je postala prednostna naloga slovenske zunanje politike. Marca je RS soorganizirala in gostila Konferenco ZN-OVSE o preprečevanju vseh vidikov nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem (OLO) v JVE. Konferenca je potekala v okviru subregionalnih priprav na prvo bienalno konferenco o implementaciji Akcijskega programa ZN o OLO, ki je julija potekala v New Yorku. Na konferenci je RS predstavila slovensko iniciativo o ustanovitvi Kontaktne točke za OLO. Iniciativa je dobila podporo tako mednarodnih organizacij in držav, kot tudi nevladnih organizacij. RS je na delavnici o OLO sodelovala tudi na 28. konferenci Rdečega križa, ki je decembra potekala v Ženevi. RS je podprla prizadevanja za oblikovanje konvencije za nadzor nad OLO.

Na letni konferenci pogodbenic Konvencije o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst klasičnega orožja, za katere se lahko šteje, da imajo čezmerne travmatične učinke ali da glede ciljev delujejo enako (CCW), ki je decembra potekala v Ženevi, je RS podprla sprejem 5. dodatnega protokola k konvenciji o eksplozivnih ostankih vojne.

RS si prizadeva za učinkovit sistem nadzora nad izvozom orožja in blaga z dvojno rabo ter za povečanje mednarodnega sodelovanja in izmenjavo informacij na tem področju. Septembra je RS zaprosila za članstvo v mednarodnem režimu kontrole raketne tehnologije (MTCR), oktobra pa za članstvo v Wassenaarski ureditvi (WA). RS je nadaljevala tudi svoje aktivnosti za članstvo v Avstralski skupini, ki ureja nadzor kemičnega in biološkega orožja in s tem povezanih materialov. RS je v okviru EU začela tudi aktivno spremljati izvajanje Kodeksa obnašanja EU pri izvozu orožja, ki bo za RS postal zavezujoč 1. maja 2004. RS je podala tudi poročilo o izvajanju Haaškega kodeksa ravnanja proti širjenju raketnih izstrelkov (HCOC).

RS je 25. marca uničila vse zaloge protipehotnih min, ter tako izpolnila obveznosti, ki jih je prevzela ob podpisu Ottawske konvencije (Konvencija o prepovedi uporabe, skladiščenja, proizvodnje in transporta protipehotnih min).