AKCIJSKI NAČRT SLOVENSKEGA PREDSEDOVANJA MREŽI ZA ČLOVEKOVO VARNOST

Junij 2006–maj 2007

Akcijski načrt (317KB, pdf.)

fileadmin/pageuploads/Zunanja_politika/MCV_AKCIJSKI_NACRT_-_NASLOVNICA.pdf

CILJI:

• večji vpliv in prepoznavnost Mreže;

• večje soglasje in razumevanje med partnerji Mreže, ko gre za vprašanja človekove varnosti;

• učinkovito vključevanje Mreže v več globalnih odzivov s konkretnimi dejavnostmi na mednarodnih dogodkih;

• predlaganje skupnega ukrepanja zunanjih ministrov članic Mreže v zvezi z določenim vprašanjem.

PROCES:

• usklajevanje dejavnosti Mreže in redna posvetovanja s partnerji Mreže;

• organizacija srečanj ministrov in visokih uradnikov, konferenc, delavnic in poročanj o vprašanjih človekove varnosti;

• sodelovanje pri izvajanju resolucij Združenih narodov in drugih dokumentov o človekovi varnosti, ki so bili sprejeti na mednarodnih konferencah;

• predstavljanje pogledov Mreže na vprašanja človekove varnosti na mednarodnih konferencah v imenu predsedujočega;

• sodelovanje s civilno družbo in akademiki;

• vključevanje novih partnerjev iz drugih držav in ustanov za večjo podporo dejavnostim Mreže;

• obveščanje javnosti o trenutnih dejavnostih Mreže.

PREDNOSTNE NALOGE IN PREDSEDOVANJE SLOVENIJE:

Na podlagi Drugega srednjeročnega delovnega načrta Mreže, ki opredeljuje njena področja delovanja za obdobje 2005–2008, je Slovenija za svoje predsedovanje pripravila delovni načrt. Slovenija bo med svojim predsedovanjem nadaljevala z običajnimi dejavnostmi Mreže ter se posvetila predvsem naslednjim temam, do katerih bi Mreža lahko oblikovala skupno stališče:

• vloga Mreže v Svetu za človekove pravice;

• spodbujanje medkulturnega dialoga z izobraževanjem o človekovih pravicah;

• nasilje nad otroki in otroci, prizadeti v oboroženih spopadih.

Vprašanja Mreže za človekovo varnost

Učinkovite večstranske ustanove

Na podlagi priporočil iz sklepnega dokumenta z vrha ZN leta 2005 bo Slovenija spodbujala dejavnosti Mreže. Na osnovi 143. člena tega dokumenta o razumevanju človekove varnosti se bo Slovenija trudila nadaljevati razpravo o konceptu človekove varnosti v Združenih narodih.

Slovenija se bo trudila povečati prepoznavnost Mreže z izjavami v imenu Mreže, če bodo takšne izjave, ki bodo temeljile na soglasju članic Mreže, lahko doprinesle k razpravam. Skupne izjave so zelo dobrodošle v pomembnih vsebinskih razpravah v Varnostnem svetu.

Slovenija predlaga, naj Mreža še naprej sodeluje pri razvoju koncepta odgovornost zaščititi, ki je bil potrjen na vrhu Združenih narodov septembra 2005, in sicer z iskanjem priložnosti za seznanjanje regij s konceptom in prek večstranskih forumov. Slovenija upa, da bo Mreža proaktivno prispevala k boljšemu razumevanju tega koncepta.

Razumevanje človekove varnosti

Slovenija se zaveda, da človekova varnost zajema možnost življenja brez strahu in pomanjkanja. Človekova varnost bi torej morala vključevati oblikovanje enotnega razumevanja groženj varnosti ljudi. Slovenija bo v tem smislu sledila dogajanju na tem področju, tudi dejavnostim Skupine prijateljev, ter v njih sodelovala.

Slovenija bo (prek svoje misije v New Yorku) še naprej skušala poročati o pomembnih rednih dejavnostih, povezanih s človekovo varnostjo, kot je Enota za človekovo varnost Urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti.

Svet za človekove pravice

Slovenija pozdravlja ustanovitev Sveta za človekove pravice, ki predstavlja zgodovinski korak v krepitvi mehanizmov ZN s področja človekovih pravic. Slovenija se zavezuje delu, ki ga je treba opraviti, da bi bil Svet trdna in učinkovita ustanova. Naša skupna dolžnost je, da te cilje dosežemo. Zato bomo skušali začeti razpravo o vlogi in možnih pobudah Mreže v Svetu. Predlagamo, da na prvem zasedanju Sveta, ki naj bi se začelo 19. junija 2006 v Ženevi, Mreža (poleg izjav posameznih držav članic) poda tudi skupno izjavo.

Ob tej priložnosti bi lahko organizirali posebno srečanje članic Mreže, kjer bi lahko nadalje razpravljali o njeni vlogi v Svetu in predstavili raziskovalno bazo o človekovih pravicah (švicarski projekt). 

Spodbujanje medverskega in medkulturnega dialoga z izobraževanjem in učenjem o človekovih pravicah

Verjamemo, da bi moralo oznanjanje človekovih pravic in izobraževanje mladih okrepiti razumevanje raznolikosti družb, tudi vidikov, povezanih z etničnimi, kulturnimi, verskimi in nacionalnimi manjšinami, ter enakosti, vključno z enakostjo spolov. Spodbujati bi morali tudi medkulturno in medversko spoštovanje. Tako sklepni dokument z vrha ZN (131. odstavek) kot tudi resolucija Generalne skupščine o novem Svetu za človekove pravice (A/RES/60/251) poudarjata izobraževanje in učenje o človekovih pravicah. Mednarodna agenda bi moral namesto predpisovanja normativov vključevati operacionalizacijo človekovih pravic. Izobraževanje o človekovih pravicah je ključnega pomena za doseganje socialne kohezije in razvoja, ki sta sestavni del Razvojnih ciljev tisočletja. 

Slovenija želi partnerje Mreže pozvati, naj na podlagi svojih izkušenj prispevajo k projektom izobraževanja o človekovih pravicah in svoje izkušnje delijo z ostalimi partnerji. Naš cilj je splošno ozaveščati o človekovih pravicah in svoboščinah ter tako prispevati k spodbujanju medverskega in medkulturnega dialoga. Tako bi lahko izrazili podporo in ponudili prispevek Mreže k več pomembnim pobudam, na primer Zavezništvu civilizacij, Tripartitnemu forumu o medverskem sodelovanju in Unescovi študiji o izobraževanju o človekovih pravicah.

Nasilje nad otroki in otroci, prizadeti v oboroženih spopadih

Slovenija se bo zavzemala za podporo Mreže pripravam študije ZN o nasilju nad otroki, ki naj bi jo jeseni 2006 generalni sekretar predstavil na 61. zasedanju Generalne skupščine. Slovenija se zavzema tudi za skupno pobudo Mreže za resolucijo Generalne skupščine ali Sveta za človekove pravice o boju proti nasilju nad otroki.

Slovenija je sprejela predlog Paula Sérgia Pinheira – neodvisnega strokovnjaka, ki ga je za pripravo študije o nasilju nad otroki imenoval generalni sekretar –, da bi pripravili regionalno predstavitev študije, ki bo potekala v okviru Mednarodne konference o preprečevanju nasilja nad otroki. Predstavitev bo organizirana v sodelovanju z Ustanovo "SKUPAJ", ki je bila ustanovljena z namenom zaščititi in izboljšati psihosocialno dobrobit otrok v pokonfliktnih družbah.  Ustanova bo svojo pozornost namenila otrokom, prizadetim v oboroženih spopadih, ter povabila partnerske organizacije iz Balkana, Iraka, severnega Kavkaza, Evrope in Združenih držav ter predstavnike iz Sveta Evrope in nevladnih organizacij. Namen konference, ki naj bi potekala konec leta 2006, je sprožiti kampanjo za promocijo študije v Združenih narodih. Slovenija istočasno predlaga, da se organizira tudi srečanje visokih uradnikov Mreže, kjer bi pripravili morebitno skupno dejavnost Mreže, s katero bi podprli predlog generalnega sekretarja za dejavnosti ZN, povezane z nasiljem nad otroki; na ta način bi se pripravili tudi na ministrsko srečanje, ki bo maja 2007 v Ljubljani.

Članice Mreže bi tudi lahko skupaj nastopile na zasedanju Varnostnega sveta in/ali srečanju Tretjega odbora Generalne skupščine jeseni 2006, ko se bo razpravljalo o otrocih v oboroženih spopadih. Mreža bi lahko skušala pridobiti Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti ter se pri tem osredotočila na svojo podporo nadzornemu mehanizmu, ki ga Urad razvija v sklopu akcijskega načrta (ta predlog je podala Kanada).

Protiminsko delovanje

Slovenija meni, da bi morala Mreža še naprej aktivno podpirati protiminsko delovanje, poleg tega pa bo nadaljevala z dejavnostmi Mreže na tem področju, kot so pomoč preživelim in žrtvam, izobraževanje o nevarnosti min, zagovorništvo in univerzalizacija. Slovenija je zelo dejavna v okviru Ottawskega procesa, zlasti prek Mednarodnega sklad za razminiranje in pomoč žrtvam min. Sklad je primer dobrega regionalnega sodelovanja v jugovzhodni Evropi. Naš cilj, cilj drugih držav v tej regiji in mednarodne skupnosti je do konca leta 2009 odstraniti mine iz regije. Slovenija predlaga, da na srečanju držav pogodbenic Konvencije o prepovedi uporabe, skladiščenja, proizvodnje in transporta protipehotnih min, ki bo potekalo od 18. do 22. septembra 2006 v Ženevi, države na področju razminiranja delujejo enotno, in sicer s skupno izjavo članic Mreže, ki bi bila podana med uvodno plenarno debato.

Osebno in lahko orožje

Rezultat Pregledne konference ZN o vseh vidikih nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem, ki bo od 26. junija do 2. julija 2006 potekala v New Yorku, bi moral biti učinkovitejši boj proti nezakoniti trgovini z osebnim in lahkim orožjem, ki bi zmanjšal oboroženo nasilje in izboljšal človekovo varnost. Slovenija bo podala izjavo Mreže, ki obravnava človekovo varnost (osnutek bo pripravila Kanada). V skladu z Resolucijo 60/68 Prvega odbora, ki jo je 6. januarja 2006 sprejela Generalna skupščina, in Ženevsko deklaracijo, ki naj bi jo sprejeli na ženevskem vrhu o oboroženem nasilju in razvoju, bo v izjavi poudarjen pomen reševanja negativnega humanitarnega in razvojnega vpliva nezakonitega osebnega in lahkega orožja.

Ženske, mir in varnost

V skladu z Resolucijo Varnostnega sveta št. 1325 (2000), določbami Pekinške deklaracije (1995) in akcijskim načrtom iz leta 2000 namerava Slovenija še naprej delovati na področju enakovredne udeležbe žensk in moških v mirovnih operacijah. Predlagamo, da se v imenu Mreže v novoustanovljeni Komisiji za vzpostavljanje miru poudari večjo vlogo žensk.

HIV/AIDS

Slovenija bo nadaljevala tajska prizadevanja na področju boja proti HIV/aidsu in bo skupaj z drugimi članicami Mreže še naprej spodbujala mednarodno skupnost, naj si še bolj prizadeva za boj proti tej smrtonosni bolezni. V okviru mednarodne konference o aidsu, ki bo potekala od 13. do 18. avgusta 2006 v Torontu, bi članice Mreže lahko boj proti HIV/aidsu posebej poudarile z vidika človekovih pravice, saj so oboleli zaradi predsodkov pogosto diskriminirani, stigmatizirani in izolirani. V skladu z delovnim načrtom Mreže bi več pozornosti lahko namenili pravicam žensk, beguncev, razseljenih oseb, okuženih s HIV ali obolelih za aidsom, ter otrok, ki so jim starši umrli za aidsom.   

Trgovina z ljudmi

Slovenija bo poudarjala nujnost bolj aktivnega boja proti trgovini z ljudmi ter zlasti spolnemu izkoriščanju otrok in žensk, saj gre še za enega izmed večjih izzivov človekovi varnosti. V boju proti trgovini z ljudmi se bo še naprej zavzemala za pristop, ki se posveča žrtvam, hkrati pa bo v okviru celovitega koncepta človekove varnosti ohranila vidike organiziranega kriminala, kriminalitete in korupcije.

Slovenija bi prav tako rada poudarila pomen Globalnega programa ZN proti trgovin z ljudmi (GPAT). Temelj bi morala biti ratifikacija in izvajanje Dodatnega protokola h Konvenciji Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki ter Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah otrok glede prodaje otrok, otroške prostitucije in pornografije.

Revščina in razvoj za dobrobit ljudi

Slovenija se bo v okviru Mreže še naprej zavzemala za izvedbo dejavnosti, s katerimi bi zmanjšala revščino in podhranjenost, ter bo spodbujala splošno blaginjo, ki spada tudi med Razvojne cilje tisočletja. Slovenija predlaga, naj Mreža poda skupno izjavo o revščini in razvoju za dobrobit ljudi v okviru dialoga ZN na visoki ravni o mednarodnih migracijah in razvoju, ki bo potekal od 14. do 15. septembra 2006 v New Yorku.

Slovenija bo s tem v zvezi podprla švicarsko pobudo za pripravo opcijskega dokumenta o vlogi zasebnega sektorja pri podpiranju človekove varnosti, ki naj bi pokazal, kako se v okviru Mreže lahko operacionalizirata človekova varnost in gospodarstvo. 

KRONOLOŠKI PREGLED SREČANJ:

• Srečanje nacionalnih koordinatorjev za Mrežo v New Yorku (konec avgusta 2006) – poročanje o dejavnostih Enote za človekovo varnost;

• prvo srečanje visokih uradnikov Mreže v New Yorku (september 2006) – priprave na ministrsko delovno kosilo;

• ministrsko delovno kosilo v New Yorku (61. zasedanje Generalne skupščine ZN, september 2006):

- sprejetje Akcijskega načrta slovenskega predsedovanja Mreži za človekovo varnost (junij 2006–maj 2007);

- prispevek Mreže Zavezništvu civilizacij (predvidoma);

• drugo srečanje visokih uradnikov Mreže v Ljubljani (nov./dec. 2006) – Mednarodna konferenca o preprečevanju nasilja nad otroki:

- predstavitev Študije o nasilju nad otroki in oblikovanje predlogov za dejavnosti Mreže v ZN, povezane z nasiljem nad otroki;

- priprava ministrskega srečanja, ki bo maja 2007;

• srečanje Skupine prijateljev za človekovo varnost v New Yorku na ravni nacionalnih koordinatorjev ter v sodelovanju z Japonsko in Mehiko;

• tretje srečanje visokih uradnikov Mreže v Ljubljani (maj 2007) – priprave na ministrsko srečanje:

- izmenjava mnenj, priprava osnutka sklepov o doseženem napredku in  prihodnjem delovanju Mreže;

• ministrsko srečanje v Ljubljani (maj 2007):

- glavni poudarek bo na enem, bistvenem vprašanju človekove varnosti, ki se bo ministrom zdelo pomembno; ministre iz drugih držav bi lahko povabili, naj se udeležijo srečanja, kjer bi se lahko zbrale podobno misleče države, ki v mednarodnih forumih velik pomen pripisujejo določenemu vprašanju človekove varnosti;

- Slovenija se strinja s predlogom, da sklepni dokument srečanja ne bi smel biti že vnaprej dogovorjeno besedilo, pač pa bi moral biti sestavljen na podlagi dejanskih razprav ministrov;

• morebitna ad hoc srečanja koordinatorjev v New Yorku in Ženevi.

POMEMBNI MEDNARODNI DOGODKI:

Prvo zasedanje Sveta za človekove pravic,  Ženeva,   19. junij 2006

Pregledna konferenca ZN o vseh vidikih nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem, New York,  26. junij–2. julij 2006

Mednarodna konferenca o aidsu, Toronto, 13.–18. avgust 2006

61. zasedanje Generalne skupščine ZN, New York, september 2006

Dialog ZN na visoki ravni o mednarodnih migracijah in razvoju, New York  14.–15. september 2006

Srečanje držav pogodbenic Konvencije o prepovedi uporabe, skladiščenja, proizvodnje in transporta protipehotnih min, Ženeva  18.–22. september 2006

Mednarodna konferenca o preprečevanju nasilja nad otroki, Ljubljana nov./dec. 2006