Sodobni svet kljub tehnološkemu napredku, gospodarski rasti, pozitivnim učinkom globalizacije, preseganju meja nacionalnih držav in medsebojni povezanosti ostaja prostor neenakih življenjskih možnosti in neenakomernega gospodarskega razvoja. Zato je eden glavnih izzivov mednarodne skupnosti, kako izkoristiti procese globalizacije za blaginjo celotnega človeštva ter bolj enakomerno porazdeliti tako prednosti kot bremena, ki jih globalizacija prinaša.
Razvojno sodelovanje je eden najpomembnejših mehanizmov za boljše obvladovanje globalizacije ter povečanje in bolj uravnoteženo razdelitev njenih prednosti in koristi. Razvite države nosijo svoj del odgovornosti za uravnotežen svetovni razvoj. Razvojno sodelovanje ni le izraz solidarnosti z državami v razvoju, temveč je v vitalnem interesu nas vseh. Slovenija, še posebej v vlogi predsedujoče Svetu EU čuti posebno odgovornost, da učinkovito razvojno podpira prizadevanja držav v razvoju, še posebej najmanj razvitih držav.
Na zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov leta 2000 so voditelji 189 držav sprejeli razvojne cilje tisočletja in se zavezali za njihovo uresničitev do leta 2015. V letu 2008 stopamo v drugo polovico 15 letnega obdobja, v katerem naj bi izpolnili razvojne cilje tisočletja. Mednarodna skupnost je v tem dosegla določen napredek, vendar bo razvojne cilje tisočletja v začrtanem roku moč doseči le, če bodo vsi akterji mednarodnega razvojnega sodelovanja dosledno izpolnili zaveze iz Deklaracije tisočletja.
Zagotavljanje uradne razvojne pomoči je mednarodna zaveza Republike Slovenije, ki je s članstvom v EU in graduacijo pri Svetovni Banki leta 2004 tudi uradno postala donatorica razvojne pomoči.
Financiranje razvojne pomoči
Leta 2005 je Slovenija za uradno razvojno pomoč namenila 0,11% BND oz. 28 milijonov EUR, leta 2006 pa 0,12% BND oz. 35 milijonov EUR. Prvi podatki o višini namenjenih sredstev v letu 2007 kažejo, da le-ta dosega raven 0,13% BND. V skladu z Monterreyskim soglasjem in sklepi Evropskega sveta z maja 2005, ki so bili potrjeni v Evropskem soglasju za razvoj decembra 2005, si bo Slovenija, kot druge nove članice EU, prizadevala, da do leta 2010 za uradno razvojno pomoč nameni 0,17% BND in do leta 2015 0,33% BND. Slovenija uradno razvojno pomoč usmerja skozi multilateralne in bilateralne mehanizme.
Multilateralna pomoč:
Bilateralna pomoč:
Bilateralno Slovenija večino sredstev nameni državam Zahodnega Balkana in Vzhodne Evrope. Z nekaterimi državami tega območja ima Slovenija sklenjene bilateralne sporazume o razvojnem sodelovanju, in sicer z Bosno in Hercegovino, Makedonijo, Moldavijo, Srbijo in Albanijo (še ni ratificiran). Pripravljajo se sporazumi s Črno goro in Ukrajino.
Bilateralno razvojno sodelovanje Slovenija izvaja preko organizacij, katerih soustanoviteljica je Vlada RS in preko nevladnih organizacij. Slovenija je dejavna pri rehabilitaciji žrtev oboroženih konfliktov v regiji (Ustanova »Skupaj« - Regionalni center za psihosocialno dobrobit otrok), na področju razminiranja (Mednarodni sklad za razminiranje – ITF), izgradnje zmogljivosti na področju javnih financ (Center of exellence in Finance – CEF), usposabljanja in izobraževanja podjetnikov (Mednarodni center za podporo podjetništva – ICPE) in pomoči državam pri njihovem približevanju Evropski Uniji (Center za evropsko prihodnost - CEP).
Kot članica EU Slovenija širi horizont svojega delovanja tudi na druge kontinente in regije sveta. Razvojno sodelovanje Slovenije z državami Afrike, Karibov in Pacifika (AKP državami) in drugimi državami v razvoju se uresničuje predvsem skozi mehanizme EU in OZN.
Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoč
Državni zbor Republike Slovenije je 23. junija 2006 sprejel Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči (ZMRS), ki sistemsko ureja to področje. Vlada pripravlja predlog Resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za sprejem v Državnem zboru.
Prioritete slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju razvojnega sodelovanja
Nemčija, Portugalska in Slovenija so v okviru tria pripravile skupni 18-mesečni program predsedovanja na področju razvojnega sodelovanja, ki opredeljuje skupne prioritete predsedovanja in prioritetna področja vsake posamezne države.
Posebna pozornost v okviru programa je posvečena Afriki, ki predstavlja prioritetno območje evropske razvojne politike, in kamor bo potrebno usmeriti dodatne napore za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015. Pozornost bo namenjena predvsem boju proti revščini, zagotavljanju politične, ekonomske in socialne stabilnosti ter odpravljanju negativnih posledic migracij. Slovenija, kot predsedujoča EU, bo pričela s pripravami na izvajanje skupne strategije Afrika-EU, ki je bila sprejeta na Vrhu Afrika-EU decembra 2007 v Lizboni. Akcijski načrt za izvajanje strategije predvideva 8 partnerstev med Afriko in EU, ki so odraz strateških prioritet obeh celin, in sicer: mir in varnost, upravljanje in človekove pravice, trgovina in regionalne integracije, razvojni cilji tisočletja, klimatske spremembe, migracije, mobilnost in zaposlovanje ter znanost, informacijska družba in vesolje.
V času slovenskega predsedovanja Svetu EU se bodo nadaljevala pogajanja za sklenitev Ekonomskih partnerskih sporazumov (EPAs). EPAs so sporazumi med EU in regijami podsaharske Afrike (štiri regije: centralna, južna, zahodna in vzhodna), Pacifika in Karibov. EPAs so instrument razvojnega sodelovanja, vsebujejo pa tudi pomembna trgovinska določila ter določila s področja storitev, investicij, intelektualne lastnine, javnih naročil, pravil konkurenčnosti, varstva okolja, itn. EPAs ni bilo mogoče skleniti do 1. januarja 2008, ko je prenehal veljati trgovinski režim Sporazuma iz Cotonouja. Zato so bili s AKP regijami oziroma državami podpisani začasni sporazumi, ki povečini vsebujejo le trgovinska določila skladna s pravili Svetovne trgovinske organizacije. Cilj ostaja sklenitev celovitih EPAs, ki bodo spodbudili regionalno integracijo AKP držav in prispevali k integraciji AKP držav (Afrika, Karibi, Pacifik) v svetovno gospodarstvo. Celoviti EPAs lahko pripomorejo k doseganju razvojnih ciljev AKP držav, pri čemer je potrebno pogajanja voditi tako, da bo dosežen maksimalni razvojni učinek EPAs.
Nadaljevala se bodo prizadevanja za uresničitev in implementacijo zavez, kot so razvojni cilji tisočletja, Evropsko soglasje za razvoj in Monterreyske zaveze. Nadaljevalo se bo delo tudi na področju delitve dela, učinkovitosti pomoči in skladnosti politik za razvoj.
Evropska Komisija pripravlja komunikacijo »Razvojna pomoč EU: delovati več, bolje in hitreje – uresničevati naše zaveze (prispevek EU k uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja). Na podlagi komunikacije bodo pripravljeni sklepi Sveta EU. Sklepi Sveta bodo pomembni tudi za pripravo Visokega foruma o učinkovitosti pomoči (priprave na Visoki forum o učinkovitosti pomoči, ki bo septembra 2008 v Akri, potekajo znotraj OECD in v sklopu EU) in za pripravo na mednarodno konferenco »Nadaljevanje Mednarodne konference o financiranju za razvoj z namenom pregleda izvajanja Monterreyskega soglasja«, ki bo potekala konec leta 2008 v Dohi (izpolnjevanje zavez iz Monterreya je za EU kot največjo svetovno donatorico razvojne pomoči pomembno v luči doseganja razvojnih ciljev tisočletja in izboljšanja prepoznavnosti EU, kot globalnega akterja. Evropska komisija bo, kot vsako leto, pripravila poročilo o izpolnjevanju monterreyskih zavez držav članic in Evropske komisije).
Položaj otrok in žensk v oboroženih spopadih je v 18 mesečnem programu predsedovanja prvega Tria Svetu EU opredeljen kot prioriteta predsedovanja Tria in posebna prioriteta predsedovanja Slovenije Svetu EU na področju razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Naš cilj je skozi mehanizme razvojnega sodelovanja izboljšati odziv EU na težek položaj obeh občutljivih skupin v oboroženih spopadih ter zagotoviti sinergijo med varnostjo in razvojem, kar bo okrepilo tudi prispevek EU k uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja.
Evropski center za upravljanje z razvojno politico (ECDPM - European Centre for Development Policy Management) je pripravil študijo z naslovom Krepitev odziva EU na problematiko otrok, prizadetih v oboroženih spopadih, s poudarkom na razvojni politiki (Enhancing the EU Response to Children Affected by Armed Conflict with Particular Reference to Development Policy). Priporočila omenjene študije in relevantna gradiva Evropske komisije bodo podlaga za pripravo zaključkov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose v sestavi razvojnih ministrov držav članic EU (GAERC) 26. in 27. maja 2008. (Študija - .pdf)
V času slovenskega predsedovanja je v sodelovanju z nemško in avstrijsko stranjo bila pripravljena tudi študija o položaju žensk v oboroženih spopadih s poudarkom na razvojni politiki EU, ki je bila predstavljnea 4. aprila 2008 v Bruslju. Omenjena tematika bo predmet neformalne razprave Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose v sestavi razvojnih ministrov držav članic EU (GAERC) 26. in 27. maja 2008. (Študija - .pdf)
Slovenija bo v času predsedovanja Svetu EU pripravljala tudi XII. ministrsko zasedanje Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD XII), ki bo potekalo v Akri (Gana) od 20. do 25. aprila 2008. Glavna tema zasedanja bo »Priložnosti in izzivi globalizacije za razvoj«. Države članice bodo razpravljale, kako zagotoviti, da bo globalizacija dejansko koristila državam v razvoju za hitrejši gospodarski napredek in zmanjševanje revščine. . Članice EU in Slovenija kot predsedujoča Svetu EU bodo na konferenci delovale za angažiranje UNCTAD-a v smeri doseganja razvojnih ciljev tisočletja, zmanjševanja revščine v okviru trajnostnega razvoja, enakosti spolov in za stabilen ter demokratičen razvoj Afrike.
Dogodki predsedovanja Slovenije Svetu EU na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja:
Predstavitev študije Krepitev odziva EU na problematiko otrok, prizadetih v oboroženih spopadih, s poudarkom na razvojni politiki, Bruselj, 11. januar 2008; Predstavitev programa predsedovanja v Odboru za razvoj Evropskega parlamenta, 28. januar 2008; Konferenca o izzivih razvojne politike EU 27 - s tehničnim seminarjem o Evropskem razvojnem skladu, Brdo, 17. in 18. februar 2008; Neformalno zasedanje Odbora za humanitarno pomoč (HAC), Brdo, 6.-7. marec 2008; Skupna parlamentarna skupščina Afrika, Karibi, Pacifik-EU, Ljubljana, 15.-20. marec 2008; UNCTAD XII, Akra, Gana, 20.-25. april 2008; Zasedanje Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose v sestavi razvojnih ministrov držav članic EU (GAERC), Bruselj, 26. in 27. maja 2008; Mednarodna konferenca na temo vloge NVO pri osveščanju javnosti in izobraževanju za razvoj, Brdo, 8.-10. junij 2008; Ministrski svet AKP-EU, Addis Abeba, Etiopija, 12.-13. junij 2008.
Sodelovanje z nevladnimi organizacijami
Vlada Republike Slovenije na področju razvojnega sodelovanja sodeluje z nevladnimi organizacijami. V Sloveniji od leta 2005 deluje Platforma nevladnih organizacij za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč SLOGA, katere predstavnik je član Strokovnega sveta za mednarodno razvojno sodelovanje, ki sodeluje pri pripravi Resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju. Ministrstvo za zunanje zadeve je za sistemsko delovanje SLOGE v letu 2007 namenilo 34.000 EUR.
V letu 2007 je ministrstvo skupaj z nevladnimi organizacijami izvedlo dva projekta,
Rehabilitacija černobilskih otrok:
v Sloveniji je potekal projekt "Rehabilitacija černobilskih otrok 2006", namenjen rehabilitaciji 30 otrok, prizadetih zaradi černobilske katastrofe, od katere je minilo 20 let; Rehabilitacija otrok iz BiH:
Vlada je letos drugič sofinancirala projekt, ki vključuje otroke iz BiH in ki ga izvajata Društvo bosansko hercegovskih študentov Slovenije - BH4 in Rdeči Križ Slovenije;
ki sta bila namenjena otrokom in sta potekala na Debelem Rtiču. Podobne projekte Slovenija izvaja že nekaj let.
Ministrstvo je leta 2006 izvedlo tudi projekt "Medkulturni dialog izraelskih, palestinskih in slovenskih študentov": Od 12.-21. julija 2006 smo v Slovenijo povabili izraelske in palestinske študente, ki so skupaj s slovenskimi sodelovali v projektu "Medkulturni dialog med izraelskimi, palestinskimi in slovenskimi študenti". Namen projekta je bil vzpostavitev dialoga med predstavniki skupnosti ter skozi pogovore in delavnice usmerjanje k strpnosti in spoštovanju. Vlada je izvedbi tega projekta namenila 5 milijonov SIT.
Slovenija sodeluje v Regionalnem partnerskem programu (RPP), ki je namenjen vzpodbujanju in izboljšanju projektov na področju razvojnega sodelovanja v srednjeevropskih državah. Na razpise v okviru triletnega RPP, ki ga skupno financirajo Avstrija, Slovenija, Madžarska, Slovaška in Češka, se prijavljajo nevladne organizacije iz novih držav članic, ki pri izvajanju projektov sodelujejo z avstrijskim partnerjem. Ministrstvo za zunanje zadeve v RPP vsako leto nameni 33.383 EUR. Na dveh razpisih je bilo izbranih več slovenskih projektov s področja razvojnega sodelovanja in osveščanja javnosti.
|
