Omejevalni ukrepi v Sloveniji
Kaj so omejevalni ukrepi?
Enotna opredelitev omejevalnih ukrepov sicer ne obstaja, načeloma pa so omejevalni ukrepi oziroma sankcije, kot se tudi imenujejo, ukrepi, s katerimi želi mednarodna skupnost od določenih držav ali/in drugih subjektov (entitet, oseb), ki ogrožajo mednarodni mir in varnost, brez uporabe sile doseči spremembo njihovega ravnanja tako, da to ne bo več ogrožalo mednarodnega miru in varnosti. Po Ustanovni listini Organizacije združenih narodov (OZN) je Varnostni svet OZN (VS) tisti, ki po poglavju VII (41. člen) Ustanovne listine z resolucijami sprejema take ukrepe, ki so zavezujoči za vse države članice OZN. Evropska unija (EU) pa na drugi strani samostojno sprejema omejevalne ukrepe tudi skladno z nekaterimi drugimi cilji svoje zunanje in varnostne politike, npr. varstva človekovih pravic, pravne države, demokratičnih načel.
Po Zakonu o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij (Uradni list RS, št. 127/2006, v nadaljevanju: ZOUPAMO), ki v Republiki Sloveniji sistemsko ureja področje omejevalnih ukrepov, so omejevalni ukrepi "omejitve oziroma obveznosti v razmerju do držav, ozemeljskih entitet, gibanj, mednarodnih organizacij in oseb, katerih namen je vzpostavitev ali ohranitev mednarodnega miru in varnosti, zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvoj oziroma utrjevanje demokracije in pravne države ter doseganje drugih z mednarodnim pravom skladnih ciljev, in jih določajo pravni akti Organizacije združenih narodov, Evropske unije oziroma Evropske skupnosti in drugih mednarodnih organizacij, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, ali pa omejitve oziroma obveznosti, ki jih v te namene Republika Slovenija uvede na drug način skladno z mednarodnim pravom oziroma pravom Evropske unije".
Katere vrste omejevalnih ukrepov poznamo?
41. člen Ustanovne listine OZN glede vrste omejevalnih ukrepov določa, da "med te ukrepe lahko sodijo popolna ali delna prekinitev ekonomskih odnosov in železniških, pomorskih, zračnih, poštnih, telegrafskih, radijskih in drugih komunikacijskih sredstev ter pretrganje diplomatskih odnosov." Načeloma torej ni izčrpno navedeno, kateri omejevalni ukrepi lahko obstajajo, to je odvisno od značaja kršitev in temu prilagojenega načina, ki bi odpravil grožnjo in najbolj učinkovito omogočil ponovno vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti oziroma doseganje drugih ciljev.
Ne glede na to pa je mogoče iz prakse ugotoviti, da se pogosto uporabljajo t.i. finančne sankcije, ki vključujejo zamrznitev sredstev na računih in/ali prepoved razpolaganja s premoženjem (ekonomskimi viri) nasploh, pogosto se uporablja t.i. vojaški embargo, ki pomeni prepoved prometa z orožjem z določeno državo ali drugimi subjekti, pa tudi "potovalni" embargo, ki vključuje prepoved vstopa določenih oseb v državo in tranzit čez njeno ozemlje. V preteklosti so se pogosteje uporabljale splošne trgovinske sankcije zoper države (npr. Irak), ki pa so se izkazale za neustrezne, saj so prizadele predvsem civilno prebivalstvo in ne tistih, ki so bili resnično odgovorni za kršitve mednarodnega prava, zato se zdaj uporablja koncept t.i. targeted sanctions oziroma smart sanctions, torej sankcij, usmerjenih na konkretne subjekte, ki so primernejše za doseganje ciljev sankcij.
Zoper koga se uvedejo omejevalni ukrepi?
Omejevalni ukrepi se lahko izvajajo zoper države, mednarodne organizacije, druge entitete, fizične osebe (npr. voditelji držav, visoki državni uradniki, teroristi) in druge subjekte, od katerih so najbolj znane teroristične organizacije (npr. Al Kaida), med osebami pod sankcijami pa so lahko tudi pravne osebe. Osebe, zoper katere veljajo sankcije, so naštete na seznamih, ki so del pravnih aktov, ki uvajajo sankcije.
Kako se izvajajo omejevalni ukrepi v Evropski uniji?
V skladu z zgoraj navedenimi pristojnostmi VS OZN in glede na pristojnosti EU ter njenih držav članic, se v okviru EU sankcije v praksi izvajajo tako, da EU na podlagi 60., 301. oziroma 308. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) ter 15. člena Pogodbe o Evropski uniji (PEU) sprejme ustrezne pravne akte (skupna stališča, uredbe, sklepi), ki jih morajo nato države članice upoštevati v svojem pravnem redu. EU lahko v skladu s svojimi pristojnostmi po PES in PEU in v skladu s cilji skupne zunanje in varnostne politike (11. člen PEU) sprejme tudi omejevalne ukrepe, ki nimajo podlage v ukrepih OZN in jih morajo države članice skladno s pravnim redom EU prav tako ustrezno upoštevati.
Kako je izvajanje omejevalnih ukrepov urejeno v Sloveniji?
V Republiki Sloveniji so se mednarodne sankcije od leta 2001 naprej sistemsko uvajale oziroma izvajale na podlagi Zakona o omejevalnih ukrepih (Uradni list RS, št. 35/2001 in 59/2002 v nadaljevanju: ZOU), ki pa ga od dne 22.12.2006 nadomešča ZOUPAMO, ki - enako kot ZOU - daje Vladi RS pooblastila za uvajanje oziroma izvajanje sankcij. Vlada to stori z izdajo uredb, v katerih določi vse potrebno za izvajanje sankcij (same omejevalne ukrepe, morebitno obveznost poročanja o njih, nadzor nad izvajanjem, sankcije za njihovo kršitev).
Trenutno imajo vsi omejevalni ukrepi, ki se izvajajo v Sloveniji, podlago v pravnih aktih VS OZN in EU, lahko pa se uvedejo tudi na podlagi zavezujočih ali nezavezujočih aktov drugih mednarodnih organizacij ali združenj (npr. OVSE).
ZOUPAMO v 3. členu določa, da uredbe, ki izvajajo akte OZN ali EU, prenehajo veljati avtomatsko, ko prenehajo veljati akti navedenih dveh mednarodnih organizacij. Zaradi večje pravne varnosti pa bo v Uradnem listu RS v takem primeru objavljeno obvestilo o prenehanju veljavnosti navedenih uredb.
Zaradi enotnejšega izvajanja omejevalnih ukrepov in koordinacije med posameznimi organi, ki so za to pristojni, ZOUPAMO v 7. členu predvideva stalno koordinacijsko skupino, ki jo vodi predstavnik ministrstva za zunanje zadeve.
Taka skupina je obstajala že na podlagi ZOU, v novem zakonu pa se ji daje nekoliko jasnejše in večje pristojnosti. tako bo skupina skladno z 8. členom ZOUPAMO lahko dajala mnenja pristojnim ministrstvom pri odločanju o vlogah oseb na podlagi uredb (glej v nadaljevanju), prav tako pa bo lahko skladno s 3. členom ZOUPAMO dajala mnenje Vladi RS pri sprejemanju sankcij, ki nimajo podlage v mednarodnih obveznosti Slovenije.
ZOUPAMO v 8. členu določa pravila za odločanje o vlogah, ki se vložijo na podlagi uredb, to pa so zaprosila za odobritev izjem, ki jih dovoljujejo sankcijski ukrepi OZN oziroma EU, npr. izjem od zamrznitve sredstev na računih pri bankah zaradi humanitarnih potreb, plačila zdravstvenih storitev ipd.. V teh primerih o vlogi odloča pristojno ministrstvo po splošnem upravnem postopku, ZOUPAMO pa določa nekaj posebnih pravil, katerih namen je pospešiti odločanje pristojnih organov.
V 10. členu ZOUPAMO določa, da nadzor nad njegovim izvajanjem in izvajanjem uredb opravljajo organi javne uprave in druge osebe javnega prava ter nosilci javnih pooblastil, ki so pristojni za področje, na katero se nanašajo omejevalni ukrepi, razen če neposredno veljavni predpisi EU ne določajo drugače. Organi izvajajo nadzor skladno s področno zakonodajo, njihove pristojnosti pa se lahko določijo tudi v uredbah, kjer se opredelijo tudi sami pristojni organi.
Kje lahko najdem predpise o omejevalnih ukrepih in osebe, ki so na sankcijskih seznamih?
Spodaj so našteti predpisi o omejevalnih ukrepih po državah in subjektih z ustreznimi povezavami. Seznami oseb, zoper katere po navedenih pravnih aktih veljajo sankcije, so navedeni v posameznih pravnih aktih. Pri tem je treba opozoriti na to, da slovenski predpisi ne vsebujejo takih seznamov ampak se glede tega sklicujejo na ustrezne pravne akte EU oziroma OZN. Zaradi hitrejšega pregleda v zvezi s finančnimi sankcijami, ki veljajo v EU (to pa so hkrati tudi sankcije, ki jih je uvedel VS OZN), priporočamo ažuriran seznam oseb, zoper katere veljajo finančne sankcije, ki ga urejajo evropska bančna združenja. Glede sankcij, ki jih uvaja VS OZN, so koristni tudi ažurirani seznami OZN.
Omejevalni ukrepi po državah (doc, 308 kb)
Omejevalni ukrepi po subjektih (doc, 31 kb)
Koristne povezave:
|
