S koncem hladne vojne se je v Evropi zmanjšala nevarnost svetovne vojne povečala pa se je nevarnost regionalnih spopadov, ki so osredotočeni na območju jugovzhodne Evrope, Kavkaza in Centralne Azije. V zadnjem obdobju je vedno bolj izpostavljen tudi terorizem kot oblika ogrožanja varnosti držav. Teroristični napadi skrajnežev v ZDA in drugod so sprožili mehanizme nacionalne in kolektivne varnosti.
 
Republika Slovenija že od samega začetka in s konkretnimi prispevki aktivno sodeluje v mednarodni protiteroristični koaliciji ter podpira in se pridružuje pobudam in ukrepom v boju proti terorizmu v mednarodnih forumih. S pridružitvijo in izvajanjem ukrepov sprejetih v okviru OZN, EU, zveze Nata, OVSE, Sveta Evrope, se Slovenija nedvoumno in trdno postavlja v protiteroristični tabor. Med dokumenti, ki zavezujejo in opredeljujejo slovenske ukrepe, je potrebno še posebej izpostaviti ustrezne resolucije VS OZN ter Akcijski načrt za boj proti terorizmu v okviru EU.
 
Republika Slovenija je na nove varnostne izzive odgovorila z dejavnim delovanjem v različnih mednarodnih organizacijah in forumih od Združenih narodov, EU, EAPC, OVSE, idr. ter z dejavno politiko pri nadzoru oborožitve, preprečevanju širjenja uporabe orožja za množično uničevanje, osebne in lahke oborožitve, boja proti organiziranemu kriminalu in terorizmu idr. Pri tem je dejavna v vojaškem in tudi civilnem delu mirovnih operacij. Vse bolj kompleksno varnostno okolje zahteva tudi vse bolj izdelane mehanizme za uspešno posredovanje, katerih smoter je "celosten pristop" k reševanju spopadov. Slednje vse bolj zahteva sodelovanje ministrstva za zunanje zadeve, obrambo, notranje zadeve, zdravstvo, pravosodje in drugih resornih ministrstev.
 
Republika Slovenija dejavno sodeluje v OVSE, ki je pri tem potrdila svojo vlogo v preventivni diplomaciji, pri reševanju spopadov in pri obnovi po njih (Listina o evropski varnosti). Posebno pozornost namenja krepitvi zaupanja in stabilnosti v okviru varnostne razsežnosti (Dunajski dokument 1999, Dokument o osebnem in lahkem orožju idr.), človekovim pravicam, demokratizaciji idr. v okviru človekove razsežnosti (ODIHR), vse pomembnejša pa postajata tudi okoljevarstvena in gospodarska razsežnost OVSE.
 
Republika Slovenija je pogodbenica vseh najpomembnejših mednarodnih konvencij o neširjenju jedrskega orožja in prepovedi drugih vrst orožja za množično uničevanje, med drugim:

• Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (Non-Proliferation Treaty - NPT), ki je bila ena prvih mednarodnih pogodb, katere nasledstvo je Slovenija notificirala po svoji osamosvojitvi. Slovenija je članica Mednarodne agencije za atomsko energijo (International Atomic Energy Agency - IAEA) od 21.9.1992. Aktivno sodeluje zlasti na področjih jedrske varnosti, varovanja jedrskega materiala in varstva pred sevanji. Slovenija je bila prvič članica Sveta guvernerjev v obdobju 1997-1999 in mu je predsedovala v enoletnem obdobju 1998-1999.  Na 49. Generalni konferenci leta 2005 je bila Slovenija znova izvoljena kot članica Sveta guvernerjev, v septembru 2006 pa je postala tudi predsedujoča (predsedujoči dr. Ernest Petrič, Stalni  predstavnik Republike Slovenije pri IAEA (http://www.iaea.org/) ter veleposlanik Republike Slovenije v Avstriji) za dobo enega leta (do septembra 2007).
  
• Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (Comprehensive Nuclear Test Ban Treaty – CTBT; http://www.ctbto.org/), ki sicer še ni stopila v veljavo. Slovenija je pogodbo podpisala 24.09.1996 in ratificirala 31.8.1999.
• Konvencije o prepovedi izpopolnjevanja, proizvajanja, in ustvarjanja zalog bakteriološkega (biološkega) in toksičnega orožja ter o njegovem uničevanju (Convention on the Prohibition of the Development, Production and Stockpiling of Bacteriological and Toxin Weapons and on their Destruction – BTWC; http://www.opbw.org/), ki jo je Slovenija nasledila leta 1992 z Aktom o notifikaciji nasledstva glede konvencij OZN.
• Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju (Convention on the Prohibition of the Development, Production, Stockpiling and Use of Chemical Weapons and on Their Destruction – CWC; http://www.opcw.org/). Slovenija je bila leta 1993 med prvimi podpisnicami konvencije, leta 1997 pa je konvencijo ratificirala in tega leta je tudi stopila v veljavo. Slovenija je že bila članica Izvršnega sveta OPCW v obdobju od 2000 do 2002, svojo kandidaturo pa je najavila tudi za obdobje od 2010 do 2012. Zakon o nadzoru strateškega blaga posebnega pomena za varnost in zdravje je bil sprejet leta 2006, implementira pa tako BTWC, kot CWC, pa tudi določila Avstralske skupine.

Slovenija dejavno sodeluje pri mednarodnih prizadevanjih za preprečevanje širjenja orožij za množično uničevanje. V letu 2000 je postala članica dveh uglednih mednarodnih nadzornih režimov na tem področju, in sicer Zanggerjevega odbora (Zangger Committee – ZAC; www.zanggercommittee.org) in Skupine jedrskih dobaviteljev (Nuclear Suppliers Group – NSG; www.nuclearsuppliersgroup.org). Članice teh dveh režimov, večinoma gre za najrazvitejše industrijske države, usklajujejo svojo politiko pri krepitvi nadzora nad strateškimi snovmi in tehnologijo, ki jih je mogoče zlorabiti za izdelavo jedrskega orožja.

Leta 2004 je Slovenija postala članica Avstralske skupine (Australia Group – AG; www.australiagroup.net/en/index.html), ki združuje države, ki so uvedle visoke standarde na področju kontrole nad izvozom biološkega in kemičnega orožja ter izdelkov in tehnologije z dvojno rabo (»dual-use goods«).

Haaški kodeks vedenja proti širjenju balističnih izstrelkov (Hague Code of Conduct against Ballistic Missile Proliferation – HCOC; www.un.org/News/Press/docs/2004/gadis3286.doc.htm) je najbolj konkretna iniciativa na področju boja proti proliferaciji balističnih izstrelkov, kateri se je pridružila tudi Slovenija.

Slovenija od leta 2005 aktivno sodeluje v Varnostni pobudi proti širjenju orožij za množično uničevanje (»Proliferation Security Initiative - PSI«; www.armscontrol.org/factsheets/PSI.asp). Temeljni namen PSI, v kateri trenutno sodeluje več kot 80 držav, je prestrezanje ilegalnih tovorov orožij za množično uničevanje, namenjenim teroristom ali organiziranim kriminalnim združbam.

Na področju konvencionalnega orožja je Slovenija najbolj aktivna v boju proti protipehotnim minam.
Slovenija je Konvencijo o prepovedi uporabe, skladiščenja, proizvodnje in transporta protipehotnih min - Ottavska konvencija (Convention of the Prohibition of the Use, Stockpiling, Production and Transfer of Antipersonnel Mines and Their Destruction - Ottawa Convention; www.un.org/Depts/mine/UNDocs/ban_trty.htm) podpisala 3. decembra 1997, ratificirala pa 27. oktobra 1998.

Vlada RS je 1998 ustanovila Mednarodno ustanovo – fundacijo za razminiranje in pomoč žrtvam min (International Trust Fund For Demining and Mine Victims Assistance – ITF; www.itf-fund.si), ki se je v tem času razvil v  enega najbolj koristnih in dragocenih projektov, ki ga je slovenska vlada spodbudila in ga uresničuje z lastnimi rednimi letnimi donacijami ter s finančno pomočjo mednarodne skupnosti.

Slovenija je pogodbenica vseh petih protokolov Konvencije o prepovedi ali omejitvi uporabe določenih konvencionalnih orožij (Convention of the Prohibition or Restrictions on the Use of Certain Conventional Weapons – CCW; http://www.unog.ch/80256EE600585943/(httpPages)/4F0DEF093B4860B4C1257180004B1B30?OpenDocument). V okviru te konvencije sodelujemo tudi v "Skupini 31 držav", ki si prizadeva za sprejem protokola o minah, ki niso protipehotne (Mines other than Anti-Personnel Mines - MOTAPM). Slovenija se je že novembra 2006 priključila aktivnostim mednarodne skupnosti, da omeji uporabo kasetnega streliva. Pridružila se je avstrijski in švedski iniciativi na 3. pregledni konferenci CCW, udeležila se je Konference o kasetnem strelivu v Oslu ter se tudi pridružila zaključni deklaraciji. Skupaj s članicami EU smo junija 2007 podali pobudo za začetek pogajanj o novem pravno-obvezujočem dokumentu (protokolu) v okviru CCW.

Slovenske dejavnosti na področju lahkega orožja in osebne oborožitve (Small Arms and Light Weapons - SALW) so osredotočene na notranje ukrepe in mednarodne dejavnosti. Na nacionalni ravni poteka na področju lahkega orožja redna medresorska koordinacija. Marca 2003 je v Sloveniji potekala Konferenca OZN-OVSE o vseh vidikih nezakonitega trgovanja s SALW v jugovzhodni Evropi. Na mednarodni ravni Slovenija aktivno sodeluje v pobudah in instrumentih ter implementira ukrepe v okviru EU, ZN, OVSE, NATO in kontrolnih izvoznih režimov (Wassenaar sporazum). V juliju 2001 je bila sklicana konferenca OZN o vseh vidikih nezakonite trgovine s SALW, kjer je bil sprejet Akcijski program, ki je opredelil ukrepe za učinkovitejši nadzor in preprečevanje nezakonite trgovine z le-tem.

Slovenija je bila decembra leta 2004 na Plenarnem zasedanju Wassenaarskega aranžmaja (Wassenaar Arrangement – WA; http://www.wassenaar.org/index.html) sprejeta v članstvo, formalno pa je k temu režimu pristopila februarja 2005. Osnovni principi WA so:

• prispevek k regionalni in mednarodni varnosti in stabilnosti
• promoviranje transparentnosti in večje odgovornosti pri izvozih konvencionalnega orožja in blaga z dvojno rabo in
  
• dopolnjevanje obstoječih mednarodnih nadzornih režimov na področju preprečevanja širjenja orožij za množično uničevanje.

V okviru vključevanja v skupno zunanjo in varnostno politiko EU je Slovenija pristopila h EU Kodeksu obnašanja na področju izvoza konvencionalnega orožja (sprejet leta 1998), ki opredeljuje skupna temeljna merila izvozne politike in nadzora. 

Več o EU kodeksu obnašanja: http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cmsUpload/08675r2en8.pdf.

Slovenija aktivno podpira projekt sklenitve mednarodnega sporazuma o trgovini z orožjem (»Arms Trade Treaty – ATT«), ki bi na globalni ravni uredil pravila za mednarodno trgovino z orožjem. Slovenija je sekretariatu OZN posredovala pozitivno nacionalno stališče do ATT. Trenutno je pozitivna nacionalna stališča do ATT poslalo 92 držav. Prispevek Slovenije: http://www.controlarms.org/peoples-consultation/documents/slovenias-response-to-the-UNSG-request.pdf.

Slovenija poleg tega sodeluje tudi v drugih mednarodnih mehanizmih na področju nadzoru nad orožjem, kot je npr. Register OZN za transferje konvencionalnega orožja, itd.

Uporabne povezave:

Ministrstvo za obrambo RS: http://www.mors.si/

Svet EU: http://www.consilium.europa.eu/cms3_fo/showPage.ASP?id=1&lang=en&mode=g

OZN: http://www.un.org/

Sporazum o trgovini z orožjem (Arms Trade Treaty): http://www.controlarms.org/peoples-consultation/submissions.htm

SIPRI: http://www.sipri.org/

Saferworld: http://www.saferworld.org.uk/

SEESAC: http://www.seesac.org/