PREGLEDNOST IN RAZUMLJIVOST
1. Unija je pravna oseba. (55. točka, člen 46a PEU)
2. Lizbonska pogodba določa, da Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških (3. točka, člen 1a PEU).
Kot cilj Unije je opredeljena krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov. Med drugim je določeno, da Unija spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine. Bori se proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbuja socialno pravičnost in varstvo, enakost žensk in moških, solidarnost med generacijami in varstvo pravic otrok. Spodbuja ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter solidarnost med državami članicami (4. točka, člen 2 PEU).
3. Nova je določba o odnosu med Unijo in državami članicami. Države članice ohranijo vse pristojnosti, ki niso s pogodbama dodeljene Uniji. Unija in države članice se na podlagi načela lojalnega sodelovanja medsebojno spoštujejo in si pomagajo pri izpolnjevanju nalog, ki izhajajo iz pogodb (5. točka , člen 3a PEU).
Lizbonska pogodba ne vsebuje več členov, ki so urejali načela glede pristojnosti Unije, saj Pogodba o EU določa temeljna načela glede pristojnosti (6. točka, člen 3b PEU):
- Kot načelo za razmejitev pristojnosti Unije velja načelo prenosa pristojnosti, kot načelo za izvajanje pristojnosti Unije pa veljata načeli subsidiarnosti in sorazmernosti (uporabo omenjenih dveh načel konkretneje določa Protokol o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti).
- V skladu z načelom prenosa pristojnosti Unija deluje le v mejah pristojnosti, ki so jih s pogodbama nanjo prenesle države članice za uresničevanje ciljev, določenih v pogodbah. Države članice ohranijo vse pristojnosti, ki niso s pogodbama dodeljene Uniji.
- V skladu z načelom subsidiarnosti Unija deluje na področjih, ki niso v njeni izključni pristojnosti, le če in kolikor države članice ciljev predlaganih ukrepov ne morejo zadovoljivo doseči na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, temveč se zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov laže dosežejo na ravni Unije.
4. Vrste in področja pristojnosti Unije. Lizbonska pogodba določa, da kadar ima Unija na določenem področju izključno pristojnost, izdaja zakonodajne in sprejema pravno zavezujoče akte. Države članice lahko same tako ukrepajo le, če jih Unija za to pooblasti, ali pa ko izvajajo akte Unije.
Na področju deljene pristojnosti tako Unija kot države članice izdajajo zakonodajne in sprejemajo pravno zavezujoče akte. Države članice izvajajo svojo pristojnost, kolikor Unija svoje pristojnosti ne izvaja. Ko Unija svojo pristojnost preneha izvajati, države članice ponovno izvajajo svojo pristojnost.
Unija je na nekaterih področjih in pod pogoji, določenimi s pogodbama, pristojna za izvajanje ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic, ne da bi s tem nadomestila pristojnost držav članic na teh področjih (12. točka, člen 2a PDEU).
Unija ima izključno pristojnost na naslednjih področjih (12. točka, člen 2b PDEU):
- carinska unija,
- določitev pravil o konkurenci, potrebnih za delovanje notranjega trga,
- monetarna politika držav članic, katerih valuta je euro,
- ohranjanje morskih bioloških virov v okviru skupne ribiške politike,
- skupna trgovinska politika.
Unija ima tudi izključno pristojnost za sklenitev mednarodnega sporazuma, kadar je ta sklenitev predvidena v zakonodajnem aktu Unije ali je potrebna, da se Uniji omogoči izvajanje njene notranje pristojnosti, ali kolikor lahko vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe (12. točka, člen 2b PDEU).
Unija si deli pristojnost z državami članicami, če ji pogodbi dodeljujeta pristojnost, ki se ne nanaša na področja, ki so iz izključne pristojnosti ali pa iz pristojnosti za ukrepe za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic (12. točka, člen 2c PDEU).
Deljena pristojnost med Unijo in državami članicami velja za naslednja glavna področja (12. točka, člen 2c PDEU):
- notranji trg,
- socialno politiko glede vidikov, opredeljenih v tej pogodbi,
- ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo,
- kmetijstvo in ribištvo, razen ohranjanja morskih bioloških virov,
- okolje,
- varstvo potrošnikov,
- promet,
- vseevropska omrežja,
- energijo,
- območje svobode, varnosti in pravice,
- skupno skrb za varnost na področju javnega zdravja glede vidikov, opredeljenih v tej pogodbi.
Na področjih raziskav, tehnološkega razvoja in vesolja ima Unija pristojnost ukrepanja, zlasti za opredelitev in izvajanje programov, ne da bi izvajanje te pristojnosti oviralo države članice pri izvajanju njihovih pristojnosti. Na področjih razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ima Unija pristojnost ukrepanja in vodenja skupne politike, ne da bi izvajanje te pristojnosti oviralo države članice pri izvajanju njihovih pristojnosti (12. točka, člen 2c PDEU).
Unija je pristojna za izvajanje ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic. Takšni ukrepi na evropski ravni se nanašajo na naslednja področja (12. točka, člen 2e PDEU):
- varovanje in izboljšanje človekovega zdravja,
- industrijo,
- kulturo,
- turizem,
- izobraževanje, poklicno usposabljanje, mladino in šport,
- civilno zaščito,
- upravno sodelovanje.
5. Redni zakonodajni postopek, če pogodba ne določa drugače:
- zakonodajni akti Unije se lahko sprejemajo le na predlog Komisije.
- Svet odloča s kvalificirano večino.
- Evropski parlament sodeluje enakopravno v zakonodajnem postopku.
- Pravni nadzor vrši Evropsko sodišče.
6. V končnih določbah je na novo opredeljeno, da se vsaka država članica lahko v skladu s svojimi ustavnimi pravili odloči za izstop iz Unije. Država članica, ki se odloči izstopiti, o svoji nameri uradno obvesti Evropski svet. Na podlagi smernic, ki jih določi Evropski svet, se Unija pogaja in sklene s to državo sporazum o podrobnostih izstopa, ki upošteva okvir njenih prihodnjih odnosov z Unijo. Svet s kvalificirano večino po odobritvi Evropskega parlamenta sklene ta sporazum v imenu Unije (58. točka, člen 49a).
|
