EU BO POSTALA BOLJ DEMOKRATIČNA

1. Evropski parlament skupaj s Svetom opravlja zakonodajno in proračunsko funkcijo. Opravlja funkcijo političnega nadzora in posvetovanja v skladu s pogodbama. Izvoli predsednika Komisije.

2. Nacionalni parlamenti dejavno prispevajo k dobremu delovanju Unije, tako da (12. točka, člen 8c PEU):
- jih institucije Unije obveščajo in jim predložijo osnutke zakonodajnih aktov Unije v skladu s Protokolom o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji;
- skrbijo za spoštovanje načela subsidiarnosti v skladu s postopki iz Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti;
- v okviru območja svobode, varnosti in pravice sodelujejo v mehanizmih ocenjevanja izvajanja politik Unije na tem področju v skladu s členom 61C Pogodbe o delovanju Evropske unije ter so vključeni v politični nadzor Europola in ocenjevanje dejavnosti Eurojusta v skladu s členoma 69g in 69d navedene pogodbe;
- sodelujejo v postopkih za spremembo pogodb v skladu s členom 48 te pogodbe;
- so obveščeni o prošnjah za pristop k Uniji v skladu s členom 49 te pogodbe;
- so udeleženi pri medparlamentarnem sodelovanju med nacionalnimi parlamenti in z Evropskim parlamentom v skladu s Protokolom o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji.

Vloga nacionalnih parlamentov je dodatno okrepljena s Protokolom o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, še posebej pa s Protokolom o subsidiarnosti in sorazmernosti, ki določa (člen 7, Protokola o subsidiarnosti in sorazmernosti):
- rok, v katerem lahko nacionalni parlamenti preučijo osnutke zakonodajnih besedil in posredujejo obrazloženo mnenje o načelu subsidiarnosti, je podaljšan s šestih na osem tednov.
- obstaja okrepljen nadzorni mehanizem subsidiarnosti, v skladu s katerim Komisija v okviru rednega zakonodajnega postopka osnutek zakonodajnega akta, ki bi mu nasprotovala navadna večina glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom, ponovno preuči in se odloči, ali ga ohrani, spremeni ali umakne. Če se Komisija odloči, da osnutek ohrani, mora v obrazloženem mnenju utemeljiti, da osnutek izpolnjuje zahtevo o načelu subsidiarnosti. To obrazloženo mnenje in mnenja nacionalnih parlamentov morajo biti posredovana zakonodajalcu EU, da jih upošteva v okviru postopka:
- pred zaključkom prve obravnave v okviru rednega zakonodajnega postopka zakonodajalec (Svet in Parlament) presodi, ali je zakonodajni predlog združljiv z načelom subsidiarnosti, pri čemer upošteva zlasti obrazložitve, ki so jih podali nacionalni parlamenti in so jim večinoma skupne, ter tudi obrazloženo mnenje Komisije;
- če z večino 55 % članov Sveta ali večino oddanih glasov v Evropskem parlamentu zakonodajalec meni, da predlog ni združljiv z načelom subsidiarnosti, se zakonodajni predlog ne obravnava več.

3. Pomembna novost so tudi določbe glede Listine o temeljnih pravicah Evropske unije in o pristopu Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Unija priznava pravice, svoboščine in načela iz Listine o temeljnih pravicah Evropske unije z dne 7. decembra 2000, prilagojene 12. decembra 2007 v Strasbourgu, ki ima enako pravno veljavnost kot pogodbi (8. točka, člen 6 PEU).
Glede pristopa Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin je sprejet tudi poseben protokol, ki vsebuje določbe za ohranitev posebnih značilnosti Unije in prava Unije v sporazumu o pristopu Unije k omenjeni konvenciji.
Sprejet je tudi poseben protokol o uporabi Listine o temeljnih pravicah Evropske unije na Poljskem in v Združenem kraljestvu, ki izključuje pravno veljavnost Listine v omenjenih dveh državah. Poleg tega je Poljska k Listini o temeljnih pravicah Evropske unije podala še enostransko izjavo.

4. Pomembna novost so določbe o demokratičnih načelih (12. točka, naslov II), ki med drugim opredeljujejo naslednje (12. točka, člen 8 PEU):
- Unija pri vseh svojih dejavnostih spoštuje načelo enakosti državljanov.
- Vsi državljani držav članic so državljani Unije.
- Državljanstvo unije se doda nacionalnemu državljanstvu in ga ne nadomešča.
- Delovanje Unije temelji na predstavniški demokraciji, državljani so na ravni Unije neposredno zastopani v Evropskem parlamentu.
- Institucije vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo.
- Državljanska pobuda: najmanj milijon državljanov Unije iz večjega števila držav članic lahko s svojo pobudo Evropsko komisijo pozove, da v okviru svojih pristojnosti predloži ustrezen predlog v zadevah, za katere državljani menijo, da je za izvajanje pogodb treba sprejeti pravni akt Unije.
- Okrepljena je vloga nacionalnih parlamentov.

5. V delu o nediskriminaciji in državljanstvu se doda nov člen, ki določa pravice in dolžnosti državljanov Unije (34. točka, člen 17 PDEU). Med drugim imajo državljani Unije:
- pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic;
- pravico voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament in na občinskih volitvah v državi članici, kjer prebivajo, pod enakimi pogoji kot državljani te države;
- pravico na ozemlju tretje države, kjer država članica, katere državljani so, nima predstavništva, do zaščite diplomatskih in konzularnih organov katere koli države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane te države;
- pravico naslavljati peticije na Evropski parlament in obrniti se na evropskega varuha človekovih pravic kot tudi na institucije in posvetovalne organe Unije v katerem koli jeziku pogodb in prejeti odgovor v istem jeziku.