Lizbonska pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (Lizbonska pogodba) je bila podpisana 13. decembra 2007 v Lizboni. Gre za pogodbo, ki spreminja in dopolnjuje obstoječe temeljne pogodbe Evropske unije. Veljati naj bi začela leta 2009, če bo postopek ratifikacij v vseh državah članicah končan do konca leta 2008. Lizbonska pogodba predstavlja uspešen zaključek procesa, ki se je začel s padcem berlinskega zidu in nadaljeval z veliko širitvijo EU leta 2004, katere del je bila tudi Republika Slovenija. S sprejemom besedila nove pogodbe se je zaključilo tudi obdobje negotovosti, ki je nastalo zaradi dveh negativnih referendumov spomladi 2005. Nova pogodba bo prinesla večjo integracijo EU, povečala učinkovitost njenega delovanja ter Unijo približala svojim državljanom.
Leta 2004 je bila podpisana Pogodba o ustavi za Evropo, a ni nikoli začela veljati. Vendar Evropska unija po širitvah leta 2004 in 2007 za uspešno delovanje potrebuje reformo. Voditelji držav članic Evropske unije so se zato dogovorili o sprejemu nove pogodbe in junija 2007 določili mandat za medvladno konferenco, v okviru katerega so v večjem delu potekala pogajanja med vladnimi delegacijami držav članic. Oblikovana je bila tudi skupina pravnih strokovnjakov, katere naloga je bila oblikovanje pravnega akta na podlagi političnega dogovora in uskladitev tega akta z veljavnimi temeljnimi pogodbami Evropske unije. Lizbonska pogodba je bila sprejeta na klasičen način, saj spreminja in dopolnjuje obstoječe temeljne pogodbe Evropske unije (in jih ne ukinja).
Lizbonska pogodba je sestavljena iz preambule, sedmih členov, 13 protokolov in priloge (preglednica preštevilčenja iz člena 5 Lizbonske pogodbe). Normativni del sestavljata prvi in drugi člen. Prvi člen vsebuje določbe o spremembah Pogodbe o Evropski uniji in je razdeljen na 6 naslovov: skupne določbe, določbe o demokratičnih načelih, določbe o institucijah, določbe o okrepljenem sodelovanju, splošne določbe o zunanjem delovanju Unije in posebne določbe o skupni zunanji in varnostni politiki ter končne določbe. Drugi člen z določbami o spremembah Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti je razdeljen na 7 delov: načela, nediskriminacija in državljanstvo Unije, notranje politike in ukrepi Unije, pridruževanje čezmorskih držav in ozemelj, zunanje delovanje Unije, določbe o institucijah in proračunu ter splošne in končne določbe. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti se preimenuje v Pogodbo o delovanju Evropske unije. Členi tri do sedem vsebujejo končne določbe: veljavnost pogodbe, protokoli k pogodbi, preštevilčenje, začetek veljavnosti in jeziki. Lizbonski pogodbi je priložena sklepna listina k medvladni konferenci, v kateri je tudi 65 izjav k pogodbi.
Lizbonska pogodba vsebuje skoraj vse novosti, ki jih je vsebovala neuveljavljena Pogodba o ustavi za Evropo. Glede na sedanjo ureditev prinaša spremembe na področju sprejemanja odločitev, večjo vlogo nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta, nove skupne politike, med drugim na področju pravosodja in notranjih zadev, okolja, mednarodnega kriznega upravljanja in energije. Pristojnost Unije se med drugim širi na področje zdravja, zaposlenosti, trajnostnega razvoja in varstva okolja.
S pogodbo se bo povečala demokratičnost Unije, saj bosta evropsko zakonodajo z nekaj izjemami enakopravno sprejemala Evropski parlament in Svet (soodločanje). Tudi nacionalni parlamenti bodo bolj vključeni v evropski zakonodajni postopek, obveščeni bodo o vseh osnutkih zakonodajnih aktov, pod določenimi pogoji bodo lahko tudi preprečili njihovo sprejetje. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah bo postala pravno zavezujoča, s čimer bodo državljani Unije dobili razumljiv katalog temeljnih pravic. Lizbonska pogodba omogoča tudi pristop Evropske unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Poleg tega pogodba določa tudi neposredno udeležbo državljanov pri sprejemanju zakonodaje preko državljanske pobude (milijon podpisov).
Delovanje Unije bo postalo bolj pregledno in razumljivo. Unija bo postala pravna oseba. V Lizbonski pogodbi so določeni cilji in vrednote delovanja EU. Jasna je razmejitev med pristojnostmi Unije in njenimi članicami. Lizbonska pogodba loči med izključno in deljeno pristojnostjo. Ukine se tristebrna struktura Unije. Poenostavljen je postopek sprejemanja zakonodaje. Če pogodba ne določa drugače, velja redni zakonodajni postopek – na predlog komisije odločata Svet, s kvalificirano večino, in Evropski parlament. Pomembna novost pogodbe je tudi pravica do izstopa.
Z novo pogodbo bo Unija postala bolj učinkovita, saj bo Svet na večini področij odločal s kvalificirano večino. Poleg tega se bo po prehodnem obdobju, torej leta 2014, zmanjšalo število komisarjev, pri čemer bo veljala popolna enakopravnost držav članic pri rotiranju le-teh. Namesto polletnega predsedovanja s strani članic bo oblikovana skupina predsedujočih iz treh držav člani z eno in polletnim mandatom. Evropski svet bo dobil predsednika z dve in pol letnim mandatom, katerega naloga bo priprava zasedanj Evropskega sveta. Število Evropskih poslancev se zmanjša na 750 in predsednika, pri čemer dobi Slovenija dodaten sedež, imela bo 8 evropskih poslancev. Glede skupne zunanje in varnostne politike bo Unijo navzven predstavljal Visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko ob podpori Evropske službe za zunanje delovanje. Državljani EU bodo v tretjih državah, v katerih njihova država nima diplomatskega predstavništva ali konzulata, imeli pravico obrniti se po zaščito na diplomatska predstavništva in konzulate katerekoli države članice. Lizbonska pogodba določa tudi solidarnostno klavzulo, v primeru terorističnega napada ali naravne nesreče. Pogodba bo omogočila nadaljnjo širitev EU, pri čemer izrecno določa, da morajo države pristopnice spoštovati vrednote EU in merila za pristop, o katerih se dogovori Evropski svet.
Simboli Evropske unije v pogodbi zaradi kompromisa niso omenjeni. Zato je 16 držav (Belgija, Bolgarija, Nemčija, Grčija, Španija, Italija, Ciper, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Avstrija, Portugalska, Romunija, Slovenija in Slovaška), med njimi tudi Slovenija, dalo Izjavo o simbolih Evropske unije k Lizbonski pogodbi. Izjava določa, da bodo zastava s krogom iz dvanajstih zlatih zvezd na modri podlagi, himna "Oda radosti", geslo "Združena v raznolikosti", valuta euro in Dan Evrope 9. maj tudi v prihodnje simboli skupne pripadnosti državljanov Evropski uniji.
Skupni cilj vseh držav EU je, da nova pogodba začne veljati pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo leta 2009. Za dosego tega cilja naj bi bile vse ratifikacije dosežene do konca leta 2008. Lizbonska pogodba bo v tem primeru začela veljati 1.1.2009. Slovenija si bo prizadevala čim prej oziroma med prvimi državami članicami ratificirati Lizbonsko pogodbo, predvidoma januarja 2007. Edina država v kateri bo referendum o Lizbonski pogodbi je Irska, saj to zahteva njena ustavna ureditev. Madžarska je Lizbonsko pogodbo že ratificirala.
Povezave:
|
